Zanimivosti

Najpametnejši človek na svetu grški psihiater

STA / S.R.
26. 10. 2012, 13.42
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Najinteligentnejši človek na svetu naj bi bil po podatkih lestvice rezultatov inteligenčnih testov grški psihiater Evangelos Kaciulis, saj je njegov inteligenčni kvocient 198.

##IMAGE-16164##Na lestvici 16 najpametnejših ljudi na svetu sta tudi dva Hrvata in državljan Bosne in Hercegovine. Spreminjajočo lestvico oziroma tako imenovani svetovni imenik genijev je ustvaril avstralski jasnovidec Jason Betts. Seznam je sestavljen na podlagi rezultatov IQ testov, ki jih pošljejo testiranci sami. Betts vztraja, da je njegov seznam inteligentnih ljudi najnatančnejši.

Povprečen rezultat pri IQ testu je 100, večina ljudi pa sodi v razred med 85 in 114. Osebe z rezultatom nad 140 sodijo med ljudi z visokim IQ-jem, osebe z IQ-jem nad 160 pa sodijo med genije. 36-letni Kaciulis je z inteligenčnim kvocientom 198 najpametnejši človek na svetu. Po poklicu je psihiater, prav tako pa poseduje diplome iz filozofije, psihofarmakologije in tehnologij za medicinske raziskave.

Med 16 najpametnejšimi ljudmi na svetu je tudi hrvaški profesor matematike Mislav Predavec, ki je je z IQ-jem 192 znašel na tretjem mestu. 45-letni Predavec je ustanovitelj in predsednik elitnega društva GenerIQ, katerega člani so osebe z nadpovprečnimi inteligenčnimi sposobnostmi.

Na desetem mestu se je znašel državljan BiH Vedran Glišić z inteligenčnim kvocientom 175, ki med drugim uživa v eksperimentalni glasbi, matematiki in šahu.

Na repu šestnajstmestne lestvice je Hrvat Ivan Ivec, ki ima IQ 169. Ivec je član hrvaške Mense, društva, katerega člane odlikuje visok inteligenčni količnik. Ivec sicer poučuje višjo matematiko.

Testi inteligence so načeloma sprejeti kot zanesljivo merilo inteligence, vendar imajo tudi kritike, saj nekateri trdijo, da merijo samo eno vrsto inteligence, ne vključujejo pa tudi druge oblike mentalnih procesov, kot je na primer kreativnost. Pri lestvicah najpametnejših ljudi je prav tako treba vzeti v zakup, da veliko ljudi še sploh nikoli ni bilo testiranih, poleg tega pa nekateri testiranci večkrat opravijo test, da bi si izboljšali rezultat.