Kakšen mejnik je za vas 60. rojstni dan?

Ko bi vedel … Vam bom povedal, ko bom čez. Neka leta se seveda le poznajo, hočeš nočeš na ven ali na noter. Romea ne bom več igral. (smeh) Zagotovo padeš v drugo generacijsko obdobje in se te tretira drugače, če pogledam profesionalno. Osebno pa bi rekel, da imam več notranjega miru.

Kako to opazite?

Kot prvo, da sem lahko malo pri miru. Drugo pa, da ni več tega gona, da bi se moral na vsakem koraku dokazati. Včasih me je blazno skrbelo, kaj če me ljudje ne razumejo. Zdaj pa rečem, da to ni nič hudega. Zdelo se mi je, da moram za vse skrbeti, zdaj pa ne več. In če nekomu nisem pri srcu, to ni več usodno. Ne iztiri me več vsaka stvar. Če nekatere stvari niso idealne, pač niso, zdaj vem, da se ne da vsega. In čedalje bolje vem, da nič ne vem. Veliko premlad sem še, da bi lahko govoril o starostni modrosti. (smeh)

Kako boste praznovali – sploh zaznamujete rojstne dneve?

Premalo jih. Z Lučko (Počkaj, op. p.) se učiva, da bi vendarle morala kakšnemu trenutku dati več veljave. Letos sem mislil na kup povabiti nekaj družine, a je ravno ta nesrečni čas, da sploh ne bo šlo. Si bova pa z Lučko naredila malo drugačen, ne čisto vsakdanji dan. Ona sicer dela zjutraj, jaz zvečer, vmes pa se bova na hitro našla in proslavila. Več od tega pa ne.

Boste morda imeli zabavo pozneje?

Nisem privrženec, da se stvari pogrevajo za nazaj, sva se pa res s prijateljem, glasbenikom Urošem Rakovcem (oba sta člana glasbene skupine Los hermanos muy simpaticos in skupaj izvajata Brela op. p.), ki bo letos srečal abrahama, pogovarjala, ali bi skupaj kaj ušpičila. A zdaj se itak ne da in očitno iz tega ne bo nič. Če se nama bo na pomlad ali poletje zahotelo nekega psevdopraznovanja, pa to ni izključeno.

Kaj ste si zaželeli ob jubileju?

Lani smo zagnali festival Krafft in želim si, da ga solidno izpeljemo tudi letos. Kar zadeva filmsko produkcijo in avdiovizualno industrijo, sta trenutno odprta dva zakona, Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah ter Zakon o kolektivnem upravljanju avtorskih in sorodnih pravic. Nekaj igralcev se nas je zelo trudilo, da se evropsko direktivo implementira v naš pravni red. Trenutno zelo dobro kaže, upam, da se stvar ne bi spolitizirala v zadnjem trenutku. Ob svoji okrogli obletnici si upam zaželeti, da se te stvari uredijo in rešijo v najboljši luči. To bi bilo res veliko darilo in tega sprejmem tudi še pozneje. In želim si, da bi se v to svetovno norost, povezano z epidemijo, naselilo nekaj promilov modrosti, da se vrnemo v normalo.

Kaj vas čaka v 60. letu?

Nova edicija Kraffta, nestrpno pričakujem premiero film Mož brez krivde, ki smo ga snemali poleti, in drugo sezono serije V imenu ljudstva. V SLG Celje pripravljamo predstavo 14 dni, Vojnovićev tekst o koroni in karanteni, precej aktualno, a na lahkoten način, da lahko z distanco in humorjem pogledamo na to. Pa upam, da gremo s Hermanosi z glasbo še naprej. Za ostalo pa ne vem, ali se še kje kaj skriva. Želel bi si še kakšnega filma.

Si boste tudi sami morda kaj podarili za jubilej?

Ko sem še kadil, sem si leta in leta za rojstni dan kupil novo pipo – tisto za kajenje, ne za točenje vode, da ne bo pomote. (smeh) Se jih je do zdaj nabralo kakšnih 30, vse imam pospravljene lepo v škatlicah v omari. A s tobakom sem zaključil že pred nekaj leti, tako da si jih več ne kupujem – mi je pa pipa še vedno zelo lep, estetski objekt. Imate prav, ob okroglem jubileju se res provociram, da bi si kaj podaril, ampak ne vem, kaj. Bom še malo razmislil.