Pomembno je, da ptice hranimo samo s hrano, ki jim je v enaki obliki dostopna tudi v naravi – torej s semeni in sadjem. Ptic ne hranimo s kruhom ali ostanki hrane, sploh ne z začinjeno ali kuhano hrano. Res je, da bodo ptice z veseljem pojedle kruh, vendar je ta za njih neprimeren predvsem zaradi dveh razlogov. Prvič – kruh ni energetsko bogata hrana in ne vsebuje maščob in mineralov, ki jih ptice pozimi potrebujejo. Drugič – kruh se hitro navlaži, napadejo ga plesni in postane pravo gojišče bakterij. Tak kruh je za ptice nevaren. Če bi jim že dajali kruh, bi ta moral biti posušen, ptice pa bi ga morale pojesti takoj. Ptic s kruhom torej raje ne hranimo, saj lahko naredimo več škode kot koristi.

Živali1-dec21
shutterstock
Da preprečimo verjetnost okužbe pazimo tudi, da pred vsakim ponovnim nasutjem hrane krmilnico očistimo, obenem pa pazimo, da hrane ne nasujemo preveč, da ta ne ostaja.

Da preprečimo verjetnost okužbe, pazimo tudi, da pred vsakim nasutjem hrane krmilnico očistimo, obenem pa smo pozorni, da ne nasujemo preveč hrane in da ta ne ostaja.

Hrana na gredicah

Naši vrtovi lahko že sami po sebi zagotovijo zadostno količino hrane za ptice, sploh če vključujejo »plodonosne« vrste grmovnic, kot so šipek, robida, malina, črni trn, glog, mokovec, brek, skorš, navadna krhlika, črni bezeg, rdeči in rumeni dren, jerebika, dobrovita, brogovita, bršljan in divja trta. Z njihovimi plodovi bomo zagotovili najprimernejše hranjenje ptic.

Živali2-dec21
Urša Gajšek
Čižek

Odstopimo jim lahko tudi nekaj lastnega pridelka – pustimo nekaj jagod grozdja na trtah, ne poberemo vseh orehov in lešnikov. Del svoje ozimnice jim lahko tudi nastavimo. Šoje se bodo z veseljem lotile nastavljenega koruznega storža. Nastavljeni orehi in lešniki ob vznožju drevesa bodo zelo razveselili velikega detla, kakšnega pa bo zagotovo »sunila« tudi siva vrana. Ponudimo jim lahko tudi neoluščene arašide, ki jih povežemo z žico in obesimo na drevo.

Vsi, ki imate na vrtu ameriški klek, ste verjetno že lahko opazovali liščke, čižke, zelence in druge naše semenojede ptice, kako veselo luščijo storžke. Z malo sreče ste lahko videli tudi pinože, ki so redne zimske gostje s severa Evrope. V manjših jatah jih lahko opazujemo vsako leto, enkrat do dvakrat na desetletje pa se zgodi, da v Sloveniji prezimuje večmilijonska jata pinož. Temu veličastnemu prizoru smo bili nazadnje priča leta 2019. Pinoža se prehranjuje predvsem z maščobam bogatimi semeni, daleč najraje pa ima bukov žir. Njeno pojavljanje v tako velikih jatah sovpada z bogatimi obrodi bukev in zimami brez snežne odeje.

Živali3-dec21
Urša Gajšek
Pinože

Hrana za v krmilnico

Tudi številne druge vrste se z veseljem pogostijo z bukovim žirom. Jeseni ga lahko naberemo v gozdovih in jim ga »serviramo« na krmilnice. Brglez so bo hitro pridružil gostiji, si žir odnašal s krmilnice ter ga skrival v lubje dreves za pozneje, vmes pa tudi kakšnega oluščil.

Brglezu in številnim drugim vrstam (ščinkavcem, čižkom, poljskim in domačim vrabcem, veliki senici, plavčku) ugodimo tudi z mešanico semen, ki jo lahko kupimo v skoraj vseh živilskih trgovinah in so običajno mešanica sončničnih semen, prosa in semen konoplje. Ne ugodimo pa vsem okusom. Denimo kos in cikovt se bosta pridružila le, če bomo postregli tudi jabolka ali rozine. Tudi taščica si bo z veseljem postregla s koščkom jabolka, za predjed pa ji lahko postrežemo tudi z ovsenimi kosmiči. Te tri vrste imajo rade tudi plodove jerebike, rumenega drena, črnega trna, gloga, mokovca, ki jih lahko jeseni naberemo in posušimo.

Živali4-dec21
Urša Gajšek
Veliki detel

Kadar kupimo že pripravljeno mešanico semen za hranjenje ptic, smo pozorni, da ne vsebujejo semen pelinolistne žvrklje (ambrozije). Gre za invazivno tujerodno vrsto, ki smo jo ljudje v Evropo zanesli iz Amerike. Njen cvetni prah pri človeku povzroča alergije, zmanjšuje pa tudi pridelke v kmetijstvu. Če spomladi opazimo, da se je zasadila, jo izpulimo.

Pripravimo pogačo s semeni

Ko se temperature spustijo pod ledišče, ptice potrebujejo visokokalorično hrano. Takrat jim gre še zlasti v slast pogača s semeni, ki jo lahko izdelamo kar sami doma. Potrebujemo kokosovo maslo, goveji loj ali svinsko salo ter semena. Goveji loj ali svinjsko salo si priskrbimo pri mesarju. Doma ga narežemo na drobne koščke, damo v posodo in na štedilniku ali v pečici loj ali salo topimo tako dolgo, da postane tekoče in se zbistri. Nato vanj stresemo semena, ki so lahko sončnična, bučna, prosena, lahko pa tudi grobo zmlete orehe, neslane arašide ali konopljino seme. Vključimo lahko tudi pšenico ali ječmen. Nato maso dobro premešamo in pustimo, da se začne strjevati. Preden se popolnoma strdi, jo damo v modelčke, recimo skodelice ali kar pekač za mafine. Skoznjo namestimo leseno palčko z luknjo, skozi katero lahko speljemo vrvico in pogačo nato obesimo na drevo. Ohlajeno lojno pogačo lahko tudi preprosto oblikujete v krogle, ki jih postavite v krmilnice, na okensko polico ali obesite na drevo.

Živali5-dec21
Urša Gajšek
Ptičja pogača

Še zlasti praktična in estetska na pogled je lojna pogača v kokosovem orehu. Pripravljeno lojno pogačo vlijete v polovico kokosovega oreha, skozi katerega izvrtate luknjo in ga z vrvico obesite na drevo. Taka pogača bo pticam olajšala hranjenje, saj bodo imele tudi prostor za pristanek in boljši oprijem, hkrati pa vam lahko naprej služi kot krmilnica.

Visečih lojnih pogač bodo še zlasti vesele nekoliko bolj plašne dolgorepke in velike sinice, ki si, ko krmilnico zasedejo vrabci, skoraj ne drznejo priti blizu in le od daleč opazujejo in upajo, da jim bo še kaj ostalo.

Živali6-dec21
Urša Gajšek
Zelenec

Ptice lahko v naravi tudi pozimi najdejo dovolj hrane za preživetje, ko pa tla prekrije debela snežna odeja in so temperature dlje časa globoko pod lediščem, lahko s hranjenjem pripomoremo k njihovemu preživetju. Ko se zima približuje koncu, jih lahko postopoma nehamo hraniti, lahko pa tudi nadaljujemo. Ptice bodo na krmilnice poleti zahajale manj pogosto, saj bodo za vzrejo svojega zaroda potrebovale kalorično bolj bogato hrano, kot so deževniki in žuželke.