Intervju

Boštjan Romih si ne zameri nekaj "firbca"

Eva Jandl
18. 9. 2021, 20.00
Deli članek:

Priljubljen voditelj Boštjan Romih, voditelj oddaje Ambienti, o tem, ali je pri sosedih trava res bolj zelena in ali so se naši domovi zaradi epidemije kaj spremenili.

Miran Juršič
Lara in Boštjan Romih v svoji lepi hiši.

Vas je že od nekdaj zanimalo, kako imajo pri sosedih? Je to naša splošna lastnost, da nas zanima, kako imajo urejeno drugje?

Zanima me, kakšne dobre ideje in domislice so drugim pomagale zaživeti v domu po svojih željah – v zgodbah o domovih naših gostiteljev je toliko življenja, strasti, pozornosti, da se je užitek temu prepustiti. Ne smemo pa si zameriti tudi nekaj »firbca« – včasih nas nauči pogledati z drugačnimi očmi. Včasih nam pove, da smo si ljudje v resnici zelo podobni in vsi krvavi pod kožo.

Že tri leta ste voditelj oddaje. Kakšni so odzivi gledalcev? So se domovi v tem času kaj spremenili – sploh glede na situacijo z epidemijo?

Mislim, da imamo neki pozitiven vpliv na ozaveščenost, kako urediti svoje bivalno okolje, da se bomo vanj vedno radi vrnili. Upam in želim, da malo odpiramo oči. Veliko ljudi mi pove, da so si v času gradnje ali obnove ogledali veliko naših oddaj in tako prišli do pravih zamisli. Posebej pa nas vse v ekipi navdušuje, da izjemnih domov še kar ne zmanjka. Vedno se da nekaj najti. Včasih je zgodba tista, ki prevzame, včasih ekskluzivnost, včasih patina, včasih iznajdljivost zaradi premalo kvadratov ali cvenka – poleg sanjskih, večini »nedosegljivih« domov absolutno želimo predstavljati zgodbe, kjer so bili predanost, dobro načrtovanje in strokovnost pred debelo denarnico.

Arhiv oddaje Ambienti
Hiša, kjer živi Boštjan Romih z družino, je zasnovala žena Lara.

V kakšne hiše boste kukali v novi sezoni oddaje Ambienti? Na čem bo poudarek?

Rdeča nit te sezone so prenove – našli smo namreč veliko nekdaj zapuščenih ali napol podrtih in zaraščenih domačij, ki pa so jih skrbni lastniki s pogumom in vizijo obnovili, jim nadeli novo, svežo podobo in jih tako priklicali nazaj v življenje. Navdušujejo me objekti, kjer se združita žlahtna tradicija nekdanjih časov in sodobni bivanjski ter oblikovalski prijemi.

Kakšni domovi vas najbolj navdušijo– tradicionalni ali moderni?

Najbolje mi je, ko se srečata oba sloga. Ko se stari zidovi ali leseni tramovi iz časov, ko nas morda še ni bilo, niti na obzorju, iz oči v oči srečajo s svežimi kosi, sodobnimi prijemi. Na splošno se navdušujem nad lofti – prostori, ki so nekoč služili kakšni obrti ali lahko industrijski dejavnosti, nato pa se jih je predelalo v sodobna, odprta bivališča. Pri nas jih ni lahko najti, ampak že samo če nekje ven pogleda kakšna stena iz starih opečnatih zidakov, se mi oči zasvetijo. (smeh)

Vas je kakšen dom tako prevzel, da ste si zaželeli doma narediti kakšno spremembo? Oziroma ali ste razmišljali, da bi se morda preselili?

(smeh) Skoraj vedno dobim kakšno idejo, navdih in potem si doma tega ne upam govoriti preveč na glas, ker se bojim, da bi me Lara kot navdušena arhitektka in graditeljica hitro prijela za besedo in bi bilo treba že kaj ven iz hiše nositi in iskati nove kose. (smeh) Dobro, med projekti, ki smo jih predstavili, ni takega, ki me ne bi vsaj v nekem pogledu navdušil, vseeno pa sva svojo hišo zelo dobro načrtovala in se v njej odlično počutiva. Nobenemu od naju pa prav nič ni tuja ideja, da bi kdaj dvignili sidro in se ustalili še kje drugje.