Več kot desetletje nazaj, natančneje leta 2008 je izšel album So najlepše pesmi že napisane, zdaj bo izšel že tretji album. Prvi singel je skladba Gremo na morje, ki jo je v originalu davnega leta 1974 prepeval Zoran Crnković in se je v zgodovino slovenske popularne glasbe zapisal kot eden največjih poletnih, morskih hitov v zgodovini slovenske popularne glasbe. Je tudi zato za vas ta pesem izziv? Se spomnite originala?
Original sega v leto 1974, takrat sem bila stara deset let in sem poslušala bolj Abbo, hi hi. Mislim, da je bila pesem Janijev (Jani Hace, ki bo tako kot za prvi dve plošči priredb So najlepše pesmi že napisane tudi za tretjo prispeval vse priredbe, op. p.) izbor in šele, ko mi jo je predstavil, sem se pesmi spomnila. Je pa od najinih prvih srečanj, osnutkov, ki so se vrteli okoli te pesmi, minilo že več kot dve leti. Potem je prišla korona in pred dvema, tremi meseci smo se ponovno zagnali v delo. Ko se je začela kazati možnost, da bo poletje le potekalo bolj sproščeno, smo tudi na pobudo založbe malček pohiteli, da smo ujeli »vlak« pred poletjem za izdajo singla in posneli še spot.
Videti je, da ste se med snemanjem videospota zelo zabavali. Se je na snemanju zgodilo kaj zabavnega, kakšen pripetljaj, na katerega se boste vedno spomnili?
Spot je delala super ekipa. V dveh snemalnih dnevih smo se res nasmejali, takoj smo se ujeli. Matej Grginič si je zamislil sproščen spot, tak, ki bo ljudem narisal nasmehe. Da še podkrepi pesem, ki je vedra in pozitivna že sama po sebi. Želel je vključiti tudi moji dve kosmatinki, in Gašper Pintarič ju je mojstrsko ujel v kamero. Najbolj pa smo se nasmejali Janiju Hacetu, ko ga je Sarah Bamburač opremila z brki in si je nadel konduktersko kapo. Vesela in zadovoljna sem, da je nastal spot s pridihom nostalgije, vedrine, sproščenosti in optimizma. To, kar občutimo, ko gremo brezskrbno na morje in zaplešemo na dober poletni hit.
Katera pa je vaša najljubša »evergreen« pesem? Bi lahko izbrali eno, ki vam ogreje srce in spomin?
Uf, ni jih malo. Zakladnica slovenskih pesmi je ogromna in težko bi izpostavila le eno pesem. Lahko pa mirno rečem, da se zelo veselim predelav vseh pesmi, ki so pripravljene za predelavo za tretjo ploščo priredb. Gremo na morje je trenutno prva na seznamu. Tudi in predvsem zato, ker jo je Jani izvrstno priredil, s polno mero okusa.
Z Dinamitkami se vračate na oder Križank, saj vam je korona prekrižala načrte, ko ste zagnale muzikal Mamma Mia. Ste pogrešali oder, koncerte – nekaj jih je že za vami, ste imeli kaj treme ponovno stopiti na oder?
Ko si enkrat na odru toliko, kot smo bile me, je na njegov čar nemogoče pozabiti. Rade pojemo, lepo se imamo skupaj na odru in izven njega. Bile pa smo pridne, tudi ko o nastopih še ni bilo ne duha ne sluha. Takoj po novem letu smo se začele redno dobivati in vaditi. Posnele smo tudi dve novi pesmi: himnično pesem Evropa, Evropa in priredbo pesmi Hallelujah. Na nastope smo se res dobro pripravile, saj se nam je zdelo nemogoče, da bi se svet brez glasbe vrtel v nedogled. In zdaj gremo naprej, nastopi prihajajo in se jih zelo veselimo. Križank pa sploh … Tam so se Dinamitke pravzaprav »rodile«. Ah, ta nepozabna Mamma Mia!
Kako pa ste preživeli obdobja karanten in ukrepov, kaj ste počeli? Ste vsak dan peli, da bi obdržali glas v kondiciji?
Na začetku niti ne. Zgodilo se je nekaj, kar mi je bilo, nam je bilo vsem tuje, nenavadno, vse se je postavilo na glavo, kot neki mali šok. Najprej sem samo čakala, da bo konec. Ko pa se je začelo vleči in vleči, ko vsemu skupaj ni in ni bilo videti konca, mi je postalo jasno, da se ne morem prepustiti malodušju, dvomom, strahovom, tudi jezi. Pa sem se lotila dela, prepevanja, začeli smo snovati ideje za novo ploščo in začelo se je delo z Dinamitkami. Pravi recepti za dobro in optimistično počutje!
