»Vedno sem verjel vase in v svoje sposobnosti ter sem vedel, da me bo to pripeljalo daleč. Mislil sem, da bom uspešen in znan košarkar, a sem moral kariero zaključiti zaradi poškodb, potem pa sem se še bolj posvetil glasbi. Od začetka sem potreboval dobrih 13 let, da mi je uspelo, in to sem dosegel s kombinacijo trdega dela, truda, odrekanja, učenja, znanja in ljubezni do glasbe. Mislim pa, da si moja družina in prijatelji nikoli niso mislili, da mi bo dejansko nekega dne zares uspelo. Jaz pa sem vedel že od prvega trenutka, ker sem verjel vase in vztrajal do konca,« je na vprašanje odgovoril glasbenik.
»V glasbeni karieri sem čutil nestrpnost in diskriminacijo predvsem nekaterih glasbenih radijskih urednikov, ki niso želeli predvajati mojih pesmi zaradi mojega imena, načina govora in trdega l-ja, a mislim in upam, da tega danes ni več,« nam je zaupal Saša.
VEDNO REČEM, DA SEM SLOVENEC
Pa je kdaj imel težave zaradi svojih korenin, je kdaj na svoji poti čutil nestrpnost in diskriminacijo? »Prihajam iz priseljenske družine in ponosen sem na svoje korenine. Vendar sem tudi ponosen in srečen, da je Slovenija moj dom. Vsem vedno govorim, da sem Slovenec, če pa čudno pogledajo, rečem, da sem Slovenec s koreninami iz Srbije. (smeh) Tukaj sem rojen in vzgojen, moji starši so se prilagodili in sprejeli tukajšnjo kulturo ter način življenja in zelo sem jima hvaležen za vse. V mojem odraščanju je bila situacija drugačna in so bile bolj vidne nekatere razlike ter nestrpnost med ljudmi. Sam zagovarjam in podpiram enakost in strpnost do vseh ljudi ne glede na narodnost, vero, barvo kože ... Zato sem zelo vesel, da se je situacija spremenila in da se je odnos med ljudmi v Sloveniji občutno izboljšal ter da ni več takšnih razlik, kot so bile včasih.«
