Dve desetletji je osvajal pokale, zadnja leta pa živi čisto drugačno življenje na eksotičnem tropskem otoku. Potem ko je vsako zimo zmrzoval na treningih in tekmah, so bile zanj pravi balzam za dušo počitnice na toplem. Na enem izmed potovanj je odkril Mavricij in se na prvi pogled zaljubil v sanjski otok, plaže, turkizno morje, pa tudi v lepo domačinko ter si z njo ustvaril družino. Rok Flandra prekipeva od ponosa na ljubki hčerki, postal pa je tudi zelo uspešen podjetnik.
Postavni mladenič je dolgo suvereno vladal na belih strminah. V svoji uspešni karieri je nanizal štiri zmage v svetovnem pokalu, trinajst uvrstitev na zmagovalni oder, naslov svetovnega prvaka in tretje mesto na svetovnem prvenstvu. Svojih uspehov je bil vesel, vendar se ni počutil srečnega in izpolnjenega. »S svojimi uvrstitvami sem bil zadovoljen, a to so bili samo rezultati, srečo sem si moral najti drugje,« začne svojo pripoved.
Vrnitev na sanjski otok
Vsako leto je komaj čakal konec sezone, pa ne samo zato, da bi se za nekaj časa poslovil od treningov in si privoščil dopust, temveč tudi zato, ker je šel na toplo. »Na Mavricij sem prvič pripotoval leta 2004, ko smo s sanjsko ekipo mojega brata Benjamina, ki je bil tudi moj trener, in šestih prijateljev šli na Madagaskar. Ker ni bilo direktnih letov, smo morali tri dni ostati na Mavriciju. Naključje je hotelo, da je ravno v tistih treh dneh ocean ponudil takšne pogoje za surfanje, kakršnih potem v vseh treh mesecih, ki smo jih preživeli na Madagaskarju, nismo več videli. Sicer sem se v tistih časih izogibal turističnim lokacijam, tako da je bilo odkritje Mavricija čisto naključje. Nato sem se vsako leto vračal in tam preživel vsaj od dva do tri mesece. Klima je bila idealna za kondicijske priprave, obenem pa sem lahko vsak dan surfal. Leta 2009 sem se odločil, da bom večino svojega prostega časa prebil na Mavriciju in naredil svojo prvo investicijo,« pripoveduje lepo zagorel moški v najboljših letih.
Sanjski valovi in ugodna klima so ga povsem navdušili. Tako so mu zlezli pod kožo, da se je čedalje teže vračal v Slovenijo. Pred štirimi leti se je ravno na Rogli poslovil od treningov in tekem. »Zdelo se mi je pomembno končati eno od poglavij v svojem življenju, kajti če nečesa ne zaključiš, ti tam odteka energija. Na tekmo se takrat nisem posebej pripravljal; imel sem že ženo in hčerko, tako da sem zjutraj najprej menjal plenice,« se smeji Rok, ki se je za konec kariere odločil tudi zaradi hude poškodbe pred šestimi leti, ko je njegovo življenje viselo na nitki. Pa tudi družine ni želel prikrajšati za svoj čas, pozornost in ljubezen.
Skoraj usodna nesreča
Valovi so mu dali veliko lepega, obenem pa je na svoji koži spoznal veličastno moč narave in velikanskih valov. Na surfanju, ki ga tako obožuje, ga je izstrelilo visoko v zrak. Ob padcu v morje je z glavo treščil v jadro, ki je pred njim obležalo na vodi. Takrat se mu še sanjalo ni, kako hude poškodbe je staknil: najprej je samo težko dihal in imel težave z vidom. Komaj se je privlekel do obale, nakar so ga odpeljali k zdravniku. Imel je počenih kar pet vretenc, zdravnik mu je predpisal dva meseca počitka, prepovedal vožnjo z avtom in motorjem. »Šele po dveh mesecih sem lahko normalno hodil in po enem letu bil spet v formi,« pove. Zato odločitev, da se poslovi od deskanja, ni bila težka. Žena ga je ves čas podpirala. Z veseljem pa se je tudi posvečal hčerki. Tako je bila samo misel, da bi bil zaradi deskanja na snegu večino leta odsoten in da bi hči odraščala brez njegove prisotnosti, dovolj za zaključek kariere.
Po prvi investiciji je začel širiti posel. Osredotočen, predan, delaven in inovativen je hitro dosegal uspehe. »Dobro sem se znašel v svetu podjetništva. Pravzaprav je konjiček zrasel v resen posel. Ukvarjamo se z gostinstvom, turizmom, notranjim oblikovanjem in še marsikaj bi se našlo. Tudi pri poslu me vodi vodilo še iz časov športa: delaj tisto, kar bi delal, četudi za to ne bi bil plačan. To je osnova za zdravo in srečno življenje. Lahko si predstavljate, kaj pomeni postaviti posel na drugi strani sveta! Šel sem skozi zelo zahtevne faze. Nabral sem si neprecenljivih izkušenj in se veliko naučil,« razlaga Rok, zadovoljen tudi, da se je njegova družina povečala še za eno deklico. Mlajša hči hodi v vrtec, starejša pa v prvi razred. »Starejša že zelo dobro deska na vodi. Zelo je športno nadarjena, ne vem pa, ali bi želel zanjo kariero vrhunskega športnika. Ni mi blizu način, da otroka siliš. Šport mora spoznavati skozi igro. Ko sem sam deskanje dojemal kot igro, sem dosegal najboljše rezultate. Ko je to postalo služba, sem bil uspešen le še 80-odstotno. Hči se bo že sama odločila, ko bo čas za to,« je moder Rok, ki je, kolikor ve, edini Slovenec na tem sanjskem otoku.
Korona se jih ni dotaknila
In medtem ko ves svet trepeta zaradi posledic pandemije, so na Mavriciju precej sproščeni. Kot bi bil tam drug svet. »Trenutno je Mavricij oaza, kjer praktično nimamo nobenih težav s pandemijo. Država ima predpisano štirinajstdnevno karanteno za vsakogar, ki pripotuje na otok. Zdaj pri nas skoraj ni turizma, kar nam zelo otežuje poslovanje,« pravi Rok, ki je vesel, da pandemijo preživlja na tropskem otoku, v mestu, ki je pod Unescovo zaščito. »Še posebej pa sem vesel, da živimo na kraju, kjer imamo svoj mir. Verjetno bomo v prihodnosti z družino v Evropi preživeli kak mesec. Po več ne čutim nobene potrebe. Se pa sem po vsej verjetnosti, razen na počitnice, ne bom vrnil, saj sem se navadil lagodnega otoškega ritma,« sklene.
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.
