Le kdo ne pozna prominentnega igralca, ki je hkrati zapeljiv in strašljiv, daleč od standardov hollywoodskih lepotcev, a eden najbolj cenjenih umetnikov igralskega sveta?
Velikokrat upodablja brezsrčne zapeljivce, krute negativce ali preračunljive intelektualce – lastnosti, ki se mu v resnici nikakor ne prilegajo. »Zase bi prej rekel, da sem razredni klovn,« je nekoč dejal. Rad nasmeje ljudi, čeprav v poslovnih krogih velja za problematičnega. Johna ne zanima, kaj si drugi mislijo o njem. Sam govori brez zadržkov in zato pogosto podaja kontroverzne izjave. Na primer, da filmov sploh ne mara, čeprav jih je posnel že skoraj sto, med njimi takšne, ki so že zapisani v filmsko zgodovino, recimo Na ognjeni črti, Prostori v srcu, Nevarna razmerja, Cesarstvo sonca, Ripleyjeva igra, Nesrečniki, Čaj v Sahari, Biti John Malkovich, Vampirjeva senca …
Zadnje čase se bolj posveča serijam: Milijoni, Novi papež, Space Force. A njegova največja ljubezen je gledališče – in to ga je pred štirimi leti že pripeljalo v Ljubljano, ko je med koncertom komornega orkestra Solisti Aquilani bral besedila iz poglavja Poročilo s slepih romana Grobovi in junaki Ernesta Sabata.
Letos se bo na Festivalu Ljubljana srečal z istim orkestrom in se poklonil Danteju Alighieriju (obeležujemo namreč 700-letnico njegove smrti) z monodramo Pekel Johna Malkovicha. Očitno bomo lahko videli, kakšna je Johnova vizija različnih krogov pekla in kako se z njo navezuje na današnji čas.
