V Centrali Žan Papič kot dežurni operater klicnega centra odgovarja na (bizarne) klice državljanov, od dilem ob stalnem spreminjanju vladnih odlokov do obnašanja v vrstah pred poštami. Da bi bil zaradi šal na račun vladajočih in njihovih dejanj ob status, se ne boji. »Ker ga nimam in mi ga ne morejo vzeti!«

»Politiki nam dajejo ogromno materiala. Mi smo amaterji, ki delamo nekaj od doma, a oni, resni profesionalci na plačah, se sploh ne trudijo in nas tako nasmejejo – moraš biti pa res strašno nadarjen, da ti to uspe,« se šali Žan, ki se ga spomnimo tudi kot voditelja kviza Izberi in poberi ter oddaje Ambienti. »In glede na tempo naših politikov bom lahko Centralo delal do penzije!«

9c033f363bea2c368db9a38d92265925.jpeg

Odziva na serijo od kakšnega politika še ni dobil, zato pa mu je nekaj uslužbencev javne uprave in ljudi iz klicnih centrov dejalo, da so prepoznali situacije iz službe in da je včasih res tako, če ne še hujše. Idejo za Centralo je sicer dobil iz podobnega italijanskega šova. »Njegov koncept so bili posnetki nadzorne kamere pri avtomatu za kavo. Le en kader, ena kamera, a toliko kreative! Trinajst sezon je živela. Se mi je zdelo, da se lahko v podobnem formatu tudi sam izražam kot komik in da je produkcijsko precej preprosto in poceni,« pojasnjuje stari znanec Panča.

SMEH KOT VENTIL

Kraševec se dobro zaveda, da je v trenutnih razmerah smeh še kako pomemben. »Smeh je najlepši obrambni mehanizem in odličen način sproščanja. Je družbeni ventil, da ljudje ne ponorijo. Če si jezen na nekoga, bi ga najraje udaril, če pa si ogledaš neko parodijo na to temo, se nasmeješ in greš dalje. Komiki smo torej varnostniki politikov; ljudje se smejejo nam in njih pustijo na miru. Torej nam lahko rečejo hvala!« In kako se sprošča Žan? »Na srečo nisem s Hodoša in lahko grem na kakšen sprehod, Kras je prelep, ves dan imamo sonce, ne tako kot v Ljubljani, kjer se ne izplača vstati pred poldnevom, ker je megla.« Sicer je bilo spomladansko zaprtje zanj bolj aktivno, trdi, saj je lotil veliko stvari, ki bi jih sicer moral opraviti že prej. »Kaj zorganizirati, popraviti, počistiti, pospraviti sobo – a zdaj je moja soba kot iz škatlice in nimam več kaj delati.«

e893b86cc72a77ec3dd61f05351b4504.jpeg

PRILAGODITEV

Razmišlja, da bi se epidemiji morali prilagoditi tako, da bi nas spodbujali, da se naučimo živeti s korono. »Ne pa da nam govorijo, naj samo čakamo, ali bomo umrli ali preživeli; zdi se mi, kot da smo zaprti v konzervi, in tisti, ki bo dlje zdržal brez zraka, bo preživel, ostali se bomo pa zadušili. V življenju je večja umetnost soočiti se s problemi in jih vkomponirati, kot pa se jim samo izogibati – a to je samo moje mišljenje, jaz pa sem laik in nimam pojma.« Sicer verjame, da nas je korona vseeno naučila tudi malo strpnosti. »Zdaj malo bolj razumemo drugega, kar je kar fino. Na primer vidimo, kako obremenjeni so zdravstveni delavci ali kako težko je biti mama ali oče. Ne predstavljam si, da bi imel majhnega otroka ali da bi bil sam majhen – s svojo energijo bi v takšni situaciji do zdaj podrl že dve bajti v Sežani!«

45df4c8c088b88752b96bdda7729d64b.jpeg