Televizijsko voditeljico Tanjo Postružnik Koren poznamo kot romantično zaupnico tekmovalcev oddaje Ljubezen po domače, a zasebno Tanja s soprogom dela v družinskem podjetju, kjer se ukvarjajo z gradnjo in oskrbovanjem adrenalinskih parkov. Tudi sama je namreč prava adrenalinska oseba, pravi. »Z največjim veseljem plezam v naših pustolovskih parkih, se spuščam po jeklenicah in premagujem zanimive ovire v krošnjah dreves. Tega se ne moreš naveličati. To je aktivnost za celo družino, za cel dan, saj otroka, ko sta enkrat v plezalnem parku, nočeta dol. Jaz imam po dveh urah dovolj plezanja, sedim spodaj prijetno utrujena, berem knjigo, poslušam ptice, pijem čaj, onadva pa sta popolnoma neumorna in pozabita na žejo, lakoto, čas.« Pa kateri od adrenalinskih parkov izstopa, je na katerega še posebej ponosna? »Ponosni smo na vse, saj je vsak naš pustolovski ali plezalni park drugačen, poseben. Vsak je umeščen v pokrajino oziroma gozd, ki daje pustolovščini med krošnjami dreves posebno kuliso. Parki, ki jih postavimo za naročnike ali jih sami upravljamo, imajo skupno točko – odmik od rutine, od vsakodnevnega, kar sodobnemu človeku manjka. Hkrati pa ob preizkušanju naših meja v telesnem in psihološkem smislu dajejo vsakemu od nas občutek, da smo lahko srečni že samo zato, ker smo živi, zdravi in prisotni.«

2_tanja postružnik
Osebni arhiv
Navdihujejo jo narava, hribi, gozdovi in čebele.

»VZGOJA NI ENOSTAVNA«

Pred leti je Tanja zapustila nacionalno televizijo, kjer je bila ena izmed priljubljenih voditeljic, in se podala novim izzivom naproti. Kako danes gleda na to odločitev? »Vse je bilo prav in vse tako, kot mora biti. Absolutno grem rada tu in tam po svoje, v brezpotja, nad prepadne stene, čeprav so mi všeč tudi uhojene in utrjene poti. Življenju po navadi rada rečem ja, naučila pa sem se reči tudi ne,« pravi. Mama dveh sinov pravi, da ni stroga. Tudi njiju pusti, da gresta po svoje. »Ne vem, če sem stroga, saj otroka živita v svetu, ki je popolnoma drugačen od tistega še nedolgo nazaj, v katerem smo živeli mi, naši starši in pred tem, z bridko izkušnjo vojne, naši stari starši. Biti strog danes pomeni biti drugače strog, kot je to veljalo nekoč. Vzgoja ni enostavna, je pa njen edini cilj, vsaj zame, da postaneta otroka dobra, odgovorna in poštena človeka.« In kaj je tisto, kar jo navdihuje in navdušuje? »Narava zagotovo, rože, travniki, hribi, gozdovi, vrt in čebele.«