Legenda o fantu, ki je postal pravnik, a poklica nikoli ni »resno« opravljal, najbližje mu je bil, ko je postal urednik licenčnih izdaj pri ZKP RTV Ljubljana. Predvsem pa se je rodila legenda o avtorju čudovitih pesmi, ki se nas vedno dotaknejo. Legenda o glasbeniku, ki se, čeprav je kot Gorenjec precej varčen, razdaja občinstvu in je po 40 letih glasbi zvest enako, če ne še bolj kot na začetku svoje glasbene poti. Je že tako, da je »srce« – in Andrej Šifrer ima velikega – najboljši poet.

andrej 06
Vito Tofaj
Skupina za najboljšo zabavo: violinist Bill Thorp, Andrej Šifrer, kitarist Dave Cook in harmonikar Martin Žvelc

MALA PLOŠČA

Zanimivo, a omenjeni uspešnici nista nikoli pristali na veliki, ampak »le« na mali plošči. Pravzaprav pa ni pomembno, kajti obe sta pristali na radijskih postajah in v poznih 70. letih v Sloveniji ni bilo gostilne ali zabave, na kateri z glasbo ne bi bil prisoten tudi Andrej.

Moj žulj, Od šanka do šanka, Ideje izpod odeje … – nemogoče je, da ne bi imeli ljubitelji slovenske glasbe na polici vsaj enega Andrejevega albuma. V 40 letih jih je izdal 21, med njimi enega »v živo« in dve kompilaciji. 

V »CANKARJU«

Ko je Andrej lani, 40 let po prvi plošči Moj žulj, izdal ploščo 40 let norosti in Moj žulj – priredbo pesmi s prvega albuma je zaupal mlajšim glasbenim prijateljem – je bilo jasno, da pri tem ne bo ostalo … »Tega koncerta v Cankarjevem domu ne bom zamudil!« je bil stavek, ki smo ga po Andrejevi napovedi, da bo imel koncert v »Cankarju«, februarja in marca največkrat slišali. In ga skoraj nihče ni zamudil, razen tistih, ki so ostali brez vstopnic pred vrati Gallusove dvorane. Še dobro, da je bila v dvorani ekipa TV Slovenija in bodo lahko zamujeno doživetje – najboljši koncert leta v živo do zdaj – vsaj delno nadoknadili, saj je Andreja, kot ga poznamo, duhovitega, veselega in energičnega, lepo spremljati na malem zaslonu. Prijatelje Billa Thorpa in Dava Cooka – s slednjim je prišel na oder v enem suknjiču – prav tako. Andrejev žulj torej po 40 letih še vedno »žuli« … in z veseljem smo »ožuljeni«!