Kakšno kalvarijo so morali pretrpeti, je v sicer izmišljeni zgodbi, a osnovani na resničnih dogodkih, o samski mamici Ani, ki v porodnišnici ugotovi, da je ni v računalniških sistemih, da uradno ne obstaja ne ona ne njen novorojenček, strnil pisatelj, kolumnist, scenarist, režiser in računalničar Miha Mazzini.

Na velikem platnu jo je v Cankarjevem domu premierno prikazal povabljencem, med katerimi so bili tudi minister za obrambo Karl Erjavec, zagovornik načela enakosti Miha Lobnik, direktorica Amnesty Internationala Nataša Posel in številni, ki so v 90. letih na slovenskih upravnih enotah na lastni koži izkusili, kaj pomeni biti izbrisan.

Izbrisana 7
M24/Marko Vavpotič
Miha je po premieri podpisoval tudi svoj roman Izbrisana.

Temu položaju pa je le za las ušel basist skupine Dan D, Nikola Sekulović. »Izjemno sočustvujem s tem, kar sem videl v filmu, saj sem bil namreč v zelo podobni vlogi – za milimeter sem ušel zgodbi izbrisanih – po čudnem naključju in popolnoma razumem, kaj se je tukaj dogajalo. Zato se me je film zelo dotaknil,« je po premieri povedal Nikola.

Glavno vlogo v Izbrisani je Miha zaupal Juditi Franković Brdar, za stranske pa mu je uspelo pridobiti prvo ligo slovenskih igralcev: Sebastiana Cavazzo, Jerneja Kogovška, Jerneja Šugmana, Marušo Majer, Marka Mandića, Pio Zemljič, Braneta Završana, Dorotejo Nadrah, Izudina Bajrovića, Silvo Čušin, Gregorja Zorca, Majo Gal Štromar, Nedo R. Bric, Barbaro Cerar, Nino Skrbinšek in Mojco Partljič.

Izbrisana 3
M24/Marko Vavpotič
Minister za obrambo Karl Erjavec z ženo Ljubo

Cavazzo je Miha prepričal z zgodbo. »Ko sem prebral scenarij, sem bil takoj za. Jasno, ker je tematika še vedno pereča, aktualna in je treba tudi ta del slovenske zgodovine dati na platno oziroma ga objaviti, čeprav mogoče komu ni všeč, predvsem sistemu verjetno, ki je tako neizprosno izbrisal vse, ki jih je,« je povedal Sebastian. In kako meni, da bi se sam znašel v takšnem položaju? »Mislim, da bi se veliko bolj intenzivno odzval, kot se je Ana – še zlasti če bi šlo za otroka. Vsi vemo, da je sistem neizprosen in da smo zanj samo številke, in ne ljudje. Verjetno bi se odzval zelo človeško, in ne kot številka. Na koncu bi pa verjetno bil številka,« je bil realističen Sebastian. Tudi Mazzini meni, da se v takšnem položaju ne bi dobro znašel: »Po mojem bi bil eden od tistih, ki so jih vrgli čez mejo. Šel bi sicer v boj, sem pa zelo glasen, kar ni dobro.«