S Karmen smo se pogovarjali pred današnjim izidom balade Objem' me na glas, ki jo bo mogoče doživeti tudi skozi poseben video.

V nasprotju z drugimi ustvarjalci ti ne deliš niti drobca svoje zasebnosti, nihče ne ve, kdo si v resnici. Koliko težje je na tak način dobiti pozornost publike?

Zame je to precej težje. Na glasbeni sceni sem zaradi ljubezni do glasbe in želim, da me ljudje poznajo izključno zaradi tega. Ne želim, da se me prepozna, ko grem v trgovino ali pa po tem, kako se mi je denimo zlomila petka. Moj fokus je ustvarjanje dobre glasbe. Prav zato so me šokirale govorice po nastopu na Slovenski popevki. Pesem, s katero sva se takrat predstavila, je bila dobra, vendar pa so se vsi ukvarjali le z mojim videzom in frizuro.

Pa ti sicer poslušalci ali pa glasbeni kolegi prigovarjajo, da se razkriješ in poveš, kdo si?

Ljudi največkrat zanima, ali nosim lasuljo ali so to moji lasje. Vendar pa na to ne želim odgovarjati. To je pač moj imidž. Karmen Kaan je takšna na odru in takšna bo ostala.

Tako besedila kot glasbo piše druga polovica dua Mon'ami, Rok Lunaček. Kaj je tisti ključni element, ki se mora zgoditi, da pesem začutiš? Se kdaj zgodi, da tega ni?

Ne. Vse pesmi, ki jih izberem in interpretiram, tudi zelo čutim. Mon'ami sicer zveni zelo pop, hkrati pa so besedila angažirana, niso prazna. In ko pojem, si skozi pesem rišem neko zgodbo. To želim doseči tudi pri poslušalcih. Prav zato se nikoli ne zgodi, da bi pela nekaj, česar ne čutim. Tak primer je pesem o očetu, ki mi je umrl pred tremi leti. Rok je napisal božansko glasbo in besedilo.

Ti, Rok in producent Blaž Hribar ste dobro utečena ekipa, pa vseeno – si kdaj želiš glasbo ali pa besedila ustvarjati tudi sama?

Iskreno – Rok to počne vrhunsko. Jaz vem, kaj želim poslušalcem povedati, in on naredi točno tak komad. Prav pesem o očetu, ki je res izjemno intimna, je nastala tako. Roku sem takrat povedala, kaj čutim, in izrazila željo, da bi zapela v slovo svojemu očetu, da bi iz sebe dala bolečino … in Rok je to izjemno lepo zajel v čudovito pesem. Snemali smo jo tri dni, saj so me lomila čustva. Zgodilo se je, da smo jo skoraj že posneli, pa me je čisto na koncu pri zadnji kitici zlomilo.

Pred kratkim sta z Rokom predstavila še eno močno čustveno pesem Ljubezen iz navade. Si vedno dovoliš čutiti vsa občutja avtorja pesmi ali je kdaj preveč, premočno?

Včasih je res. A vseeno – če pesmi ne bi čutila na tak način, potem bi tudi poslušalci to opazili, saj jim ne bi mogla prenesti zgodbe in občutkov. Tako doživljam tudi pesmi glasbenih kolegov. Veliko je pevk, ki so sicer tehnično enkratne, boljše kot jaz, vendar pa ne dajejo občutka, da pripovedujejo zgodbo. Ukvarjajo se s tem, kje bodo vključile kakšen vokalni okrasek, ali je višina res  prava, globine in interpretacije pa ni.

S kom s slovenske glasbene scene pa bi si želela še sodelovati, morda posneti duet?

Zagotovo je to Slavko Ivančič. Njegov glas je poseben, drugačen. Všeč so mi vokali, ki božajo, ki se te dotaknejo drugače že ob pozdravu: »Dober dan.«

Dovoli nam vsaj en droben pogled v zasebnost skrivnostne Karmen Kaan. Kaj se skriva za njenim ezoteričnim vokalom in ognjenimi lasmi?

Lahko povem, da Karmen nerada kuha, zelo rada pa peče sladice. (smeh) Živim povsem običajno življenje, sem pa v vseh pogledih čutna oseba. Največ mi pomeni ljubezen nasploh in ljubezen bližnjega. Sem človek, ki potrebuje bližino, in če te ne bi bilo, bi bila izgubljena. Po drugi strani sem sicer zelo racionalna – položnice morajo biti plačane 18. v mesecu, tudi v službi moram imeti vse urejeno. V ljubezni pa sem zasanjana in si dovolim biti ranljiva.