Vlado Kalember

Legendarni pevec resno razmišlja o tem, da bi obesil kopačke na klin

Teja Pelko / Novice Svet24
12. 2. 2018, 20.15
Posodobljeno: 12. 2. 2018, 20.23
Deli članek:

Vlado Kalember se je s pesmimi Zakuni se ljubavi, Ja nisam kockar, Nek živi ljubav, Ana, Manuela cha cha cha, Lili, Kulminacija, Vino na usnama, Ciao Amore in Evo noči evo ludila zapisal v srca številnih ljubiteljev pop glasbe.

Marko Vavpotič / M24
Vlado bo nastopil na že razprodanem Aktualovem koncertu ob dnevu žena, 2. marca v Stožicah.

Katere bo zapel na že razprodanem Aktualovem koncertu ob dnevu žena, 2. marca v Stožicah, nam 64-letnik ob gostovanju na Radiu Aktual še ni znal povedati, zagotovil pa nam je, da jih bodo obiskovalci poznali.

Kakšen je njegov pogled na dan žena in siceršnje praznike ter s tem povezano obdarovanje, kako preživlja svoj prosti čas in zakaj razmišlja o umiku z glasbene scene, pa razkrivamo spodaj.

Drugega marca boste v Stožicah nastopili na že razprodanem Aktualovem koncertu ob dnevu žena. Obeležujete ta praznik?
Da, to se mi zdi simpatično. Ženskam okoli sebe ob tem prazniku vedno tudi poklonim kakšno malenkost. To je tudi odličen razlog, da se jih objame in poljubi.

Ste tudi sicer darežljiva oseba?
To se mi na splošno zdi lepo. Nisem pa nek oboževalec tega in še posebno nerad prejemam darila, in to iz praktičnih razlogov, saj te ta potem obvezujejo. Nekoč sem bil veliko bolj naiven in sem mislil, da mora biti darilo drago, potem pa sem ugotovil, da ni tako. Mislil sem tudi, da mora biti večno – a nič ni večno. Prav tako sem ugotovil, da je veliko bolje kupiti več cenejših daril. Veliko bolje je namreč osrečiti 20 žensk kot samo eno.

Marko Vavpotič / M24.si
Čeprav so vse njegove pesmi ljubezenske, sam zase pravi, da ni nič bolj romantičen od drugih.

Bliža se valentinovo ... Ga praznujete?
Meni je simpatično slaviti vse. Kar se mene tiče, lahko slavimo vse dni v tednu. Treba je slaviti vsak dan. Trudim se kar najbolj uživati v vsaki minuti življenja, saj na žalost ne igram več prvega polčasa.

Vam je hitro minilo teh 64 let?
Strašno! Ne vem, ali je samo pri meni tako, a nikakor ne morem razumeti, da ima minuta 60 sekund, in ko štejem 1, 2, 3 … se mi zdi ta minuta dolga, ko jo živim, pa imam občutek, da mi ure minevajo kot sekunda. 

Kažete sicer veliko manj let ...
Hvala. In to kljub temu, da sem danes vstal že zelo zgodaj zjutraj. Recimo, da – čeprav sem rabljen, sem v dobrem stanju. (smeh)

V čem je skrivnost vašega mladostnega videza?
Ne vem. Če bi vedel, bi to že unovčil. (smeh)

Osebni album
Vlado z nekdanjo ženo Ano Rucner in njunim sinom Dorijanom.

Si lahko obetamo kakšne nove pesmi?
Moram priznati, da že zelo resno razmišljam, da bi obesil kopačke na klin. Mislim, da bo zelo hitro prišel čas, ko bi se moral nehati ukvarjati z glasbo. Ko se pogledam na odru, namreč pomislim: »To ni ravno neka lepa slika.« (smeh)

Pomembno je, da je ton dober ...
Ma, vraga. (smeh) Trenutno delam na nekih konceptih za dostojen umik iz šovbiznisa. Mislim, da je zelo blizu čas, ko se bom umaknil z odrov in jih prepustil drugim. Čeprav je na njih dovolj prostora za vse. Jaz nisem nikomur vzel prostora. 

In kaj boste počeli potem?
Ne vem še. Imam neke ideje, a o njih še ne bi želel govoriti. 

Marko Vavpotič / M24
Čeprav so vse njegove pesmi ljubezenske, sam zase pravi, da ni nič bolj romantičen od drugih.

Kako preživljate svoj prosti čas?
Jaz sem eden tistih srečnežev, ki se mu je hobi spremenil v profesijo. Doma imam lepo delovno sobo z veliko inštrumenti. Narejena je tako, da lahko igram tudi dolgo v noč, a s tem nikogar ne motim. Velikokrat se mi zgodi, da ob tem pozabim na čas. Ko pogledam na uro, je že tri zjutraj. Pesmi se tudi sicer ne pišejo tako, da bi rekel: »Se grem usest in napisat pesem.«

Imate tudi enajstinpolletnega sina ...
Da, nanj sem najbolj ponosen. On me najbolj osrečuje. V nekem smislu sem najslabši ali pa najboljši oče na svetu, saj lahko počne vse. (smeh) 

Pa to ve?
Da.

Tudi izkorišča?
Ne. Verjetno sem tudi zato takšen do njega, ker ne pretirava. Do njega se obnašam kot dedek, ne pa kot oče. On lahko počne vse. 

Kaj pa počneta skupaj?
On se najraje igra z elektroniko, in to že štiri in pol leta. Jaz to deloma razumem, deloma ne. Tu je tudi veliko igre, ni ravno Nikola Tesla. A ga to zelo veseli. Tudi ni preveč družaben. To, s čimer se ukvarja, prav veliko drugih otrok ne zanima in potem najde mene. Jaz pa ga gledam in uživam. Takrat imam najboljši program na svetu. 

Potem sklepam, da mu gre dobro v šoli ...
Ne. Težko mu gre šola. Slabo mu gre med drugim matematika. Jaz mu pomagam, kolikor mu lahko, ima tudi inštrukcije. Pa saj gre, ni to prav velik problem. Ko mi je profesor na govorilnih urah povedal, da ima težave z matematiko, sem mu rekel: »To je osnovna šola, zdaj sem osnovno zaskrbljen, v srednji bom srednje, na fakulteti pa visoko.« (smeh) Povedal sem mu tudi, da sem bral knjige o Nikoli Tesli, Albertu Einsteinu in drugih genialnih ljudeh in se zanašam na statistiko. Vsi ti ljudje so bili namreč najslabši v šoli (smeh), Einstein je imel matematiko dve. Pa ne mislim, da bo moj sin Tesla ali Einstein. Zelo sem vesel, da sem zdrav. Lepo živim in vsem želim, da bi imeli to, kar imam jaz.