Ena žlahtna štorija

Tanja je igrala, še preden je prestopila prag šole

Teja Pelko
28. 10. 2017, 08.10
Deli članek:

Ljubitelji slovenskih televizijskih serij Tanjo Dimitrievsko z malih ekranov najbolj poznajo kot Laurino mamo, ki jo upodablja v seriji Ena žlahtna štorija.

Mediaspeed
Tanja zelo rada tudi piše. Lani je izdala roman z naslovom Je mar Erik?, želi pa si napisati še kakšnega.

Na račun te vloge je nedavno doživela tudi zanimivo izkušnjo. Na ulici je namreč za njo začel teči neki starejši gledalec serije, ki ga je nadvse zanimalo, kdo je Laurin oče. 

Tanja je pred časom naredila štiriletno zdravilsko šolo Barbare Ann Brennan, bila pa je tudi na nekajdnevni delavnici v Španiji, ki jo je zelo obogatila, zato si želi to izkušnjo čim prej ponoviti. 

Tanja se je ob tem začela smejati in oboževalcu Štorije dejala, naj jo gleda v ponedeljek in mu bo vse jasno. Igralka sicer na snemanju serije zelo uživa. »Zelo lepo smo se ujeli, prav luštno mi je. Zelo mi je všeč tudi to, da lahko svojo vlogo sproti malo po svoje oblikujem. Ob tem se tudi zelo zabavam,« nam je zaupala Dimitrievska.

Tanja se je z igralsko žilico že rodila. »Mislim, da imam igralstvo v sebi že od majhnega. Še preden sem šla v šolo, sva se s prijateljico igrali gledališče. Tudi v bloku smo imeli otroci svoje gledališče. V osnovni šoli sem vsako leto napisala tudi tekst za polurne predstave, ki smo jih potem igrali v razredu. V gimnaziji pa sem ustanovila gledališko skupino. V tretjem in četrtem letniku smo imeli v Prešernovem gledališču predstave. Igrali smo Sartrove Muhe – 18-letniki! Kasneje smo se temu smejali, saj smo si izbrali res zelo težek tekst,« se spominja Tanja. Domači sicer sprva njenemu izražanju igralske strasti niso bili najbolj naklonjeni.

Marko Vavpotič / M24.si
Tanja si vsak dan vzame čas zase. Najraje se poda v naravo, da se dobro prediha in predela stvari, ki so se ji zgodile čez dan. Zjutraj in zvečer pa tudi malo meditira.

»V osnovni šoli se je prišel en režiser k moji mami pogovorit, ali bi lahko igrala, pa mi niso pustili, češ da je najprej šola, ko sem prišla v gimnazijo in sem ustanovila gledališko skupino, pa je bilo že malce bolje. Tudi na začetku, ko sem rekla, da grem na akademijo delat sprejemne izpite, so mi to odsvetovali in mi dejali, naj grem raje študirat kaj resnega, ko sem jih naredila, pa so me na moji poti ves čas podpirali. Hodili so tudi na moje predstave,« nam je razkrila igralka.

Njene predstave zdaj obiskuje tudi njena hči Alica, ki je trenutno v drugem letniku bežigrajske gimnazije. Očitno pa je podedovala tudi precej maminih igralskih genov. »Moja hči je moja najljubša gledalka. Tudi ona malo razmišlja o igralski poti, zanima pa jo tudi gledališka in filmska režija. Ravno zdaj so začeli delati neko predstavo. Rekla sem ji, naj poskusi, da bo videla, ali ji je to res všeč. Jo pa zanimata tudi nevroznanost in astrofizika, tako da ne ve še čisto, kam bo šla. Meni ni bilo nikoli žal, da sem šla to študirat, vem pa, da je lahko zelo veliko težkih trenutkov. Zato sem hčeri dejala, naj gre to študirat samo, če si bo mislila: 'samo to hočem in nič drugega', da jo prav vleče v to, če ne ali pa jo zanima še kaj drugega, naj gre raje študirat kaj drugega, ker se mi pa zdi, da je v tem primeru to bolje. Igralstvo je fantastičen poklic, se mi pa zdi, da ti mora biti to res to, da to res hočeš,« pravi Tanja, ki svojo igralsko strast trenutno v matičnem gledališču teši v predstavah Vrh ledene gore in Družinski parlament ter muzikalih Tisoč in ena noč in Sugar – Nekateri so za vroče.

Peter Giodani / MGL
Tanja kot Carmela Luis v predstavi MGL Vrh ledene gore.