Tina Vrbnjak
Mediaspeed.net
Tina je igralstvo vzljubila v srednji šoli.

Igralstvo je Tina vzljubila v srednji šoli. Eden izmed krožkov je bil namreč tudi gledališki. Idejni vodja in mentor krožka je bil in še vedno je Svit Vurberški, ki je svojo ljubezen in strast do gledališča prenesel tudi nanjo.

Čeprav ta poklic opravlja z največjim veseljem, pa pridejo tudi trenutki, ko obžaluje, da se je odločila zanj. Predvsem se ji to zgodi v trenutkih negotovosti, neuspeha in preobremenjenosti. „Včasih imam občutek, da to kar počnemo, doseže le peščico gledalcev, včasih pa se mi zdi, da ne bi bilo hudega, če z vsebino, ki jo postavljamo na oder, sploh ne bi dosegli nikogar. Kljub temu pa večino časa obožujem svoj poklic, možnosti raziskovanja in izražanja, ki mi jih ponuja, ljudi s katerimi sodelujem in dejstvo, da imam poligon, kjer lahko v različnih oblikah, z različnimi sredstvi posredno ali pa zelo neposredno izražam svoja stališča,“ nam je povedala igralka, ki trenutno v matičnem gledališču blesti v predstavah Merlin ali Pusta dežela, Želim si …, Utopia, Ponorela lokomotiva in Gledališka bum-bonjera.

V navdih so ji številne ženske 
Tina je v svojih dveh predstavah v ospredje postavila ženske. Takšnih, ki jih ceni, je sicer precej. Na njenem 'seznamu' so med drugim: Alma Karlin, Barbara Rajgelj, Deja Crnović, Maja Sever, Malala Yousafzai, Eva Kraševec, Nina Ivanišin, Mojca Kumerdej, Maruša Majer, Barbara Cerar, Svetlana Slapšak, Adriana Furlan, Silva Čušin, Nadežda Mandelštam, Milena Dravić, Katarina Stegnar, Angela Davis, Deja Vrbnjak, Nina Hagen, Mija Špiler, Bertha Kinsky, Jane Wilde, Arna Hađialjević, Jelena Aščić, Juliette Binoche, Janja Majzelj, Nataša Vrbnjak, Elis Regina, Ditka Haberl, Mimi Mercedez, Susan Sarandon, Shirin Ebadi in Anja Pirnat.

Ni samo odlična igralka, ampak tudi soustvarjalka predstav

Tina je tudi avtorica idejne zasnove mokumuzikala Marie Curie – Hystérie, v kateri tudi igra, sodelovala pa je tudi pri uprizoritvi teatralnega pogovornega šova Kako ostanem lepa in svobodna.

Za mokumuzikal je Tino navdihnil roman Knjiga o Blanche in Marie švedskega pisatelja Pera Olova Enquista, ki govori o fiktivnem prijateljstvu med realnima zgodovinskima osebnostima: Nobelovo nagrajenko za fiziko in kemijo Marie Skłodowsko Curie (1867-1934) in eno izmed zvezd pariškega psihiatričnega sanatorija La Salpêtrière, histeričarko Blanche Marie Wittman (1859-1913), pri čemer je avtorsko ekipo zanimala predvsem vpetost ene in druge v različne okvirje znanstvenega raziskovanja, ki ga narekujejo moški. "Zanimale so nas zmote, ki v določenem obdobju veljajo za neomajna znanstvena dognanja, danes pa vemo, da ne le da niso resnična, ampak so celo nevarna in škodljiva. Osredotočile smo se na čas njunega življenja, to je konec devetnajstega in začetek dvajsetega stoletja, vendar nas je proces nastajanja besedila in predstave postopoma pripeljal tudi do enaindvajsetega stoletja," nam je povedala igralka.

Pri predstavi Kako ostanem lepa in svobodna pa skozi vlogo voditeljice teatralnega pogovornega šova, ki se odloči in dokončno osvobodi omejitev tako družbe kot njenih nadrejenih ter nam predstavi svoj pogled na svet, v ospredje postavlja neenakopravnosti. "Še vedno živimo v patriarhalnem svetu, njegovi mehanizmi so se zahvaljujoč raznim feminističnim gibanjem razrahljali, vendar diskriminatorne težnje desnih politik, želje po ponovni vzpostavitvi nadzora nad žensko reprodukcijo, tradicionalistična in izključujoča miselnost, ki jo takšna politika regenerira, vplivajo na različne ravni življenja in se ne tičejo le žensk. Zato v predstavi Kako ostanem lepa in svobodna ne govorimo le o neenakopravnosti med spoloma, ampak skušamo problematizirati neenakopravnost, ki temelji na razredni, rasni, starostni in spolni diskriminaciji," nam je dejala igralka.

Tina Vrbnjak in Jurij Zrnec
Nada Mihajlović
V predstavi Kako ostanem lepa in svobodna se ji v enem izmed video posnetkov pridruži tudi Jurij Zrnec.

Pri tem, ali bomo kdaj dosegli enakopravnost, Tina ostaja skeptična. "Zgodovina človeštva je kolaž raznoraznih podjarmljenj enega dela prebivalstva drugemu. To je, se mi zdi, konstanta. Zaradi tega je pot boja za kakršnokoli enakopravnost zmeraj sestavljena iz enega koraka naprej in treh korakov nazaj. Zdi se nam, da so določene pravice že izbojevane, da se stvari izboljšujejo, hkrati pa je vedno bolj ogrožena pravica do splava in kontracepcije, sprejemajo se ksenofobni zakoni, ne sprejemajo se zakoni, ki bi izenačili pravice pripadnikov LGBT skupnosti … Zaradi vse večje eksistencialne ogroženosti pazimo le na lastno varnost, za solidarnost pa zmanjkuje časa in energije. V kapitalistični družbi, ki temelji na izkoriščanju, ne vidim dosti upanja za enakopravnost. Vidim ga v alternativah, ki jih večina ljudi ne jemlje resno," pravi Tina.

Merlin ali Pusta dežela
Peter Uhan / SNG Drama Ljubljana
V predstavi Merlin ali Pusta dežela upodablja Mladega kralja Arturja in Sira Kaya.

Tino si lahko v mokumuzikalu Marie Curie – Hystérie ogledate 7. februarja na Levem odru SNG Drame Ljubljana.

Poleg odprave enakopravnosti si igralka nadvse želi, da bi Trump in Janša izgubila dar govora, da bi šolstvo in zdravstvo ostali javni dobrini, gmotno izboljšanje sredstev namenjenih neinstitucionalni in institucionalni kulturi, trisobno stanovanje, majhno hiško na morju in penzijo. Do upokojitve ima sicer Tina na srečo ljubiteljev gledališča in filma še dolgo. V matični hiši jo v drugi polovici februarja čaka študij za predstavo Biblija, prvi poskus v režiji Jerneja Lorencija, česar se zelo veseli, nato pa že deljeni študiji za gledališko sezono 2017/18. Poleg tega z ekipo predstav Kako ostati lepa in svobodna ter Marie Curie – Hysterie pripravlja nov projekt, ki pa je še v povojih. Trenutno o tem malo razmišlja in nabira material, zraven pa se pripravlja na snemanje filma (Ob)voznica, ki bo režijski prvenec Urbana Pekleta