Končno je stopila iz sence – bolj lastne kot od kogar koli drugega. Eva Hren je ena redkih tako celostnih glasbenic pri nas, ki bi se je razveselila marsikatera svetovno priznana založniška hiša. Skrito v triu Katrinas smo jo spoznali pred petnajstimi leti, sledila so festivalska zmagoslavja, nato se je umaknila v akademske vode, se zaposlila na ljubljanskem konservatoriju za glasbo in postala mamica.

Nikoli se ni pretirano izpostavljala, vse do televizijskega šova Znan glas ima svoj obraz, ko je zablestela v novi luči. Ne samo da poje z neverjetno čutnim glasom, da se poglobi v vsak karakter, da z nasmehom in vihravo energijo napolnjuje naše dnevne sobe, marveč je njeno bistvo v strasti. »Vsaki stvari se predam v celoti, zato brez strasti pri meni ne gre. Nisem si mislila, da je tako zanimiv ta preskok iz enega lika v drugega.

Eva Hren
arhiv Lady
Kljub vsemu je še naprej vzorna mamica in ljubeča žena.

Pri vsakem odkriješ neko novo dimenzijo in vsak te dregne v del psihe, ki ga ne poznaš. Je nekakšna terapija, saj se moraš iskreno pogovoriti sam s seboj, da se lahko dokončno prepustiš osebi, ki jo imitiraš. Najtežje je prav vzdrževanje tega ravnotežja, da se ne sprostim preveč in ne pustim sebi prevelike svobode, saj sem potem hitro Eva namesto Pink ali Marjana Deržaj,« nam pobliže predstavi pasti izzivov, ki jo zadnje tedne še posebno zasedajo.

»Čez noč sem se znašla v velikanskem peskovniku, v katerem se lahko igram kot majhen otrok. Vse skupaj me spominja na preoblačenje v mamine obleke in brskanje po brezskrbni dekliški domišljiji. Lahko bi rekla, da mi je takšno nastopanje pisano na kožo, saj je vse skupaj podobno muzikalu, ki me od nekdaj privlači,« razkrije.

Njen vsakdan je te dni zaradi nenehnih vaj, rednega dela na konservatoriju in materinstva zapolnjen do zadnje sekunde. Hvala bogu, pravi, za takega moža, ki jo podpira na vsakem koraku. »S šovom sem v njegovih očeh veliko pridobila. Name gleda drugače, kot če bi bila doma in cele dneve kuhala, pospravljala.

Izkazal se je za še bistveno boljšega moža, kakršen je bil prej. Zavedam se, da bi si pri kakšnem drugem morala izboriti nastop v tovrstnem projektu, on pa me bodri že od prvega dne. Tako kot najin Hugo, ki nestrpno pričakuje, da se v nedeljo zvečer vrnem domov. Pri dveh letih seveda hlepi po mamini pozornosti, žal pa je zaradi napornih vaj in nastopov zanjo malce prikrajšan.

Izkorišča dobre stare trike in me z njimi kar se da dolgo v noč drži ob sebi. 'Mami, pil, mami, lulal, mami to, mami, ono ... Prav ljubek je, in čeprav sem z močmi po celodnevnih naporih že na koncu, se mu z največjim veseljem posvetim. Mamina ljubezen pač,« se še iskreno nasmehne.