Zabava

Katarina Mala: Potrebujem gospodarja, ne maminega sinka

Sonja Javornik
30. 6. 2013, 21.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Pevka Katarina Mala je pred kratkim posnela novo pesem z naslovom Znucana. Tako kot vse njene pesmi doslej ima tudi ta posebno sporočilo.

Mediaspeed

Tokrat sporočate moškim, da jih ne bo konec, če kdaj primejo za krpo. Zakaj?

"Pesem je napisal avtor, s katerim stalno sodelujem. Preden se mi je zdela zrela za objavo, je preteklo kar nekaj časa. Ampak zdaj je tu in namenjena je predvsem ženskam in moškim, ki jo razumejo, pa seveda vsem, ki se znajo zrelo pošaliti na svoj račun."

Ste imeli kdaj moškega, ki se je bal, da bi gospodinjska opravila škodovala njegovi moškosti?

"Nikoli. Večkrat sem spoznala moške, ki so bili preprosto leni in se niso znali lotiti prav ničesar, ampak s takimi se nikoli nisem razumela in nikoli zapletla v kaj resnejšega. Moje izkušnje so dobre, veliko fantov zna dobro kuhati in to jih, po mojem skromnem mnenju, dela še bolj moške. Ker znajo poskrbeti zase, za svojo ljubo in za svojo družino."

Pa se vam ne zdi, da imamo ženske zaradi emancipacije tudi malo težav? Da je zdaj pač zmeda, ker so ženske preveč možačaste, moški pa feminilni?

"Kar nekaj medijev mi je takoj nadelo nalepko, da spodbujam žensko emancipacijo. Tega nisem nikoli izjavila, ker se pod to preprosto ne želim podpisati. Ženske, ki so preveč možačaste, kot pravite, morajo v svojih zvezah kratko malo imeti obrnjeni vlogi. Sama si tega ne želim, ne podpiram in se mi ne zdi niti zdravo. O moški feminilnosti pa lahko rečem samo, da iz lastnih izkušenj vidim, da se mlade generacije moških ne znajo prav hitro obrniti, da je ogromno maminih sinčkov in da so mnogi preprosto premalo ambiciozni. Če mlad moški ne pokaže nikakršnih ambicij, res ne vem, kako namerava dati ženski tisto varnost, ob kateri ji ni treba biti možačasta. Ampak to ni pravilo, ki bi ga določala jaz, temveč to samo opažam. Prihajam iz družinskega okolja, kjer sta tako oče kot starejši brat v celoti poskrbela za svoji družini, in to tako, da obe ženi z veseljem skrbita za gospodinjenje in domače okolje. Tako moja mama kot svakinja dobivata od svojih moških varnost, ki jo že po naravi ženska potrebuje. Gre za čisto simbiozo. Pri nas doma ženske kosimo travo, kidamo sneg, čistimo, kuhamo. Ko moški prevzamejo del teh opravil, to nikakor ne pomeni, da je kdo manj vreden, ampak je to preprosto sodelovanje."

Kako ste vi izbirali svojega partnerja?

"Predvsem ga nisem izbirala, ampak sva se našla. Lahko rečem samo, da sem v preteklosti preprosto pobegnila iz zvez, kjer je fant pokazal le interes za to, da jaz določam, kaj bova počela in kam bova šla, ter da sam ni imel nobenih zamisli, predlogov, skratka, nobenih ambicij za popestritev zveze. Ker sem se počutila čedalje manj žensko in čedalje bolj »šefinjo«. Precej zoprn občutek. Meni prav prija, da moški prevzema svojo vlogo gospodarja in da ob tem nikogar ne ponižuje ali sili samo v svojo smer. "

Se morda že ozirate naokrog po temi, ki bi bila primerna za naslednjo pesem?

"Seveda."