Zabava

Hrvat na sodišču v Beogradu dobil spor proti JLA

STA / S.R.
20. 9. 2012, 12.57
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Hrvat Ivica Bačić je po desetih letih na sodišču v Beogradu dobil spor proti nekdanji JLA, ki jo je tožil zaradi odvzetega avtomobila in osebnih predmetov oktobra 1991 v Kninu.

Kot so ocenili, je pravnomočna beograjska sodba lahko zgled tudi ostalim žrtvam, da zahtevajo nadomestilo za škodo v vojni.

Bačića so pripadniki jugoslovanske armade prijeli v začetku oktobra 1991 in ga priprli v kninskem zaporu zaradi suma, da je kot pripadnik takratnega hrvaškega zbora ljudske garde (ZNG) dezerter in vohun. Bačić je namreč konec julija 1991 prestopil iz JLA v hrvaške vojaške enote.

Po prijetju so zasegli Bačićev avtomobil znamke renault 19, radijsko postajo, potni list, kasetofon, dve kaseti in usnjeno torbo, kot je JLA zabeležila v potrdilu o odvzetih predmetih, ki ga je podpisal časnik JLA Milorad Grubač.

Bačića so izpustili iz zapora novembra 1991 med eno izmed zamenjav ujetnikov s hrvaške in srbske strani. Sodni postopek je sprožil še med vojno, leta 1994, ko Hrvaške in Srbija še nista imeli vzpostavljenih diplomatskih odnosov. Sojenje se je začelo leta 2002.

Beograjsko sodišče je naložilo, da bodo nekdanjem hrvaškem ujetniku morali nadomestiti škodo, ki so jo ocenili na 22.000 evrov.

"Tisto, kar se je zdelo nemogoče, je na koncu uspelo," je ocenila Slobodna Dalmacija na svoji spletni strani. Med drugim je na sodišču pričal tudi Grubač, ki je potrdil navedbe Bačića.

Splitski časnik izpostavlja, da je najpomembnejši del razsodbe dejstvo, da je bil Grubač častnik JLA in ne takratnih oboroženih sil uporniških Srbov v Kninu, Vojske Republike Srbska Krajina. To po pisanju časnika tudi dokazuje, da je nekdanja jugoslovanska vojska, ki je bila pod nadzorom oblasti v Beogradu, napadla Hrvaško.

Na ta način je beograjsko sodišče tudi potrdilo, da sta Srbija in Vojska Srbije pravni dedinji Jugoslavije in JLA tudi v civilnopravnih postopkih, kar odpira možnost za tožbe tudi drugim osebam, ne le s Hrvaške, temveč tudi iz BiH in Kosova, je ocenil novičarski spletni tportal.hr.

Slobodna Dalmacija sicer navaja primer, ko so hrvaški vojaki oktobra 1992 v Splitu odvzeli avtomobil znamke mercedes civilistu iz BiH, ki so ga pred tem v vojnem zaporu Lora prisilili, da je podpisal, da je prostovoljno podaril vozilo za potrebe hrvaške vojske.

Njegovo ovadbo, ki jo je proti hrvaški vojski vložil dan potem, ko so mu odvzeli vozilo, so pred kratkim vrnili na prvostopenjsko sodišče, še navaja časnik.