MARK JACOB CAVAZZA

»Mislim, da se da tudi v tujini uspeti s slovenskimi besedili«

Sara Štrk
30. 3. 2023, 12.42
Deli članek:

Mark Jacob Cavazza že več let nastopa pod umetniškim vzdevkom Vazz, tokrat pa smo ga ujeli nekaj dni pred njegovim nastopom v Orto baru. Raperja na domači glasbeni sceni spremljamo že nekaj let, razkril pa je, da si želi uspeti tudi v tujini.

osebni arhiv
Vazz bo že v sredo nastopil v Orto baru.

Začniva kar s prihajajočim koncertom, 5. aprila boste v sklopu Orto festa nastopil v Orto baru. Kaj lahko pričakujemo?

Predvsem je zdaj utečenost našega benda, kvarteta, toliko močnejša, pa toliko bolj smo povezani, da se izplača ujeti ta moment, v katerem smo zdaj. Kvartet, ki ga sestavljamo Peter Smrdel na basu, Žiga Smrdel na bobnih, Filip Vadnu na kitari in jaz, je močno stabilen in v bistvu ves čas pripravljamo nove aranžmaje starih pesmi, pa tudi vsakič dodamo kaj svežega.

Maja bo minilo eno leto od izida albuma Kodeks. Bomo morda že letos deležni četrtega

albuma?

»Džemamo« z bandom. No, to je vse, kar lahko za zdaj rečem. Raziskujemo, kaj se da. Če želimo preseči svoja prejšnja dela, si je treba vzeti čas.

Svojo glasbeno kariero ste začeli že v mladih letih. Se morda spomnite svojega prvega nastopa?

Da, prvi nastop je bil v Kranju. Kot predskupina sem nastopil z eno pesmijo pred skupino Velebor v nekdanji Manani, zdaj Klubaru.

Kako bi ga komentirali danes?

Takrat smo v Kranj prišli s fanti iz Šentvida, ki so me podpirali. Predvsem sem vesel, da smo imeli januarja po nekaj letih tam ponovno koncert. Klubar je bil poln, tudi nastop je bil dober, tako da je bil to gotovo lep spomin na ta kraj in prvi nastop.

Od takrat ste verjetno zrasli tudi kot umetnik?

Da, a se je kljub temu lepo vrniti. Zagotovo se spomniš svojega prvega nastopa, hkrati je dobra retrospektiva priti na kraj, kjer se je vse začelo. 

V svojih besedilih se večkrat dotaknete tem, ki so v družbi nekoliko spregledane oziroma si ljudje o njih ne upajo javno govoriti. Od kod torej črpate navdih za svoja besedila in kaj želite svetu z njimi sporočiti?

To se mi zdi poglavitna stvar umetnosti, da nekako govori o tabu temah, tako da praktično zgolj izražam svoj pogled na trenutno stanje.

Urša Premik
Lani je izdal svoj tretji album Kodeks.

Se morda zgledujete po kakšnem slovenskem ali tujem glasbeniku?

Da. Zagotovo tako po domačih kot tudi po tujih. Izpostavil bi , Vlada Kreslina pa tudi The Roots in Weather Report.

Na Instagramu vas lahko najdemo pod imenom @youngpreseren. Zakaj ne preprosto Mark ali Vazz?

Ime sem si izbral zaradi naslova svoje pesmi Young Prešeren.

Je bil to edini razlog?

Da.

Od 30. marca do 29. aprila 2023 bo v Orto baru v Ljubljani potekal že 23. Orto fest, na katerem ne bo manjkalo dobre glasbe, v svoji zgodovini pa je gostil že več kot 700 izvajalcev. Orto Fest, ki je unikum v našem prostoru, bo letos žanrsko izjemno barvit, na njem bo nastopilo kar 21 domačih in 11 tujih glasbenih izvajalcev, med njimi skupine Big Foot Mama, Dan D, Koala Voice, Crvena jabuka, Slon in Sadež, Elvis Jackson ter drugi. Vazza boste lahko slišali v sredo, 5. aprila, ob 20. uri.

V gimnaziji ste se ukvarjali tudi z gledališčem. Kako to, da je na koncu prevladala strast do glasbe?

Zdi se mi, da s trenutnim nastopom, ki ga imamo, združujemo obe smeri. Tako pri gledališkem kot tudi glasbenem nastopu gre za performativno umetnost, zato se med sabo ne izključujeta.

Trenirali ste tajski boks, bili naj bi tudi dober nogometaš. Ste morda kdaj razmišljali o športni karieri?

Ne zares. Šport je sicer velik del mojega življenja, a ne morem početi vsega, zato se v športu profesionalno ne vidim.

Imate tudi finsko državljanstvo, tam pa ste šest mesecev služili vojaški rok. To nas zdaj res zanima ...

Zdaj od tega minevajo že štiri leta, na tisto obdobje pa z veseljem obujam spomine. Ravno sem v tujini obiskal prijatelja, ki sem ga spoznal med služenjem vojaškega roka. Predvsem sem vesel, da imam še zdaj prijatelje z vsega sveta. Sicer je bilo naporno, a zelo koristno.

Kakšen je bil vaš povprečen dan v vojski?

Tisti, ki so to že doživeli, bodo točno vedeli, kako poteka običajen dan v vojski. Ves čas si »pod komandirko«, kar je stresno, hkrati pa ravno zaradi tega odmisliš vse drugo. Gre za paradoks, saj je bila izkušnja tudi zelo osvobajajoča.

Ste morda kdaj razmišljali, da bi ostali na Finskem?

Zagotovo bi se kdaj tja še vrnil ali pa se za nekaj časa celo preselil, a takrat o tem nisem zares razmišljal, saj sem se želel vrniti v Slovenijo.

Aleš Rosa/arhiv Kino Šiška
Občinstvo na njegovih koncertih zagotovo nikoli ne ostane ravnodušno.

Študirate igro na AGRFT. Se boste morda zaradi tega usmeril v bolj igralske vode?

Puščam si odprta vrata. Na AGRFT gledam zgolj kot na študij. Sicer v tem uživam, a se še nisem dokončno opredelil.

Na AGRFT ste se vpisali leta 2020. Je bila to bolj spontana odločitev ali ste o tem razmišljali že prej?

O tem sem razmišljal že v gimnaziji, a sem se nato najprej odločil za glasbo.

Katerega igralca bi izbrali, da bi vas upodobil v filmu o vašem življenju?

Verjetno še ni rojen.

Bi upodobili samega sebe?

Ne. Verjetno bi moral vlogo prevzeti nekdo mlajši.

Od glasbe do igre … Enkrat ste omenili, da si želite imeti svojo restavracijo. Je ta želja še

aktualna?

Temu bi rekel bolj impulzivna želja.

Verjetno vseeno dobro kuhate. Kaj je vaša specialiteta?

Okus je sicer subjektiven, a najraje skuham rižoto ali pripravim solato. Rad imam mešanje sestavin, torej »fusion kitchen«.

Lansko poletje ste nastopili tudi na festivalu Butik, in sicer kot DJ. Izvira zanimanje za to zvrst glasbe iz zbiranja vinilnih plošč?

Navdih za DJ se je nekako začel prek hiphopa. Starejši prijatelji so namreč glasbo vrteli na »vinilke«, hkrati me je že takrat zanimala elektronska glasbena scena. Takrat sem se naučil vrteti glasbo, zdaj pa se mi tudi tu odpira nova smer umetnosti.

Vas bomo lahko na Butiku videli tudi letos?

Na Butiku letos ne, bom pa zagotovo nastopil kje drugje.

Verjetno je z rapom zaradi slovenskih besedil nekoliko težje prodreti v tujino. Bi morda zato poskusili kot DJ?

Zagotovo, a bi poskusil tudi z rapom. Trenutno se posvečamo temu.

Bi se torej lotili angleških besedil ali bi vztrajali pri slovenščini?

Ni nujno, da bi bila besedila angleška. Mislim, da se da v tujini uspeti tudi s slovenskimi besedili, a je treba dobiti prave kontakte in občinstvo.

Kaj lahko na vaši umetniški poti pričakujemo to poletje?

Koncerti, festivali ... Veselim se tudi prostega in ustvarjalnega časa z bandom.