Nekateri kopljejo samo po intimnih podrobnostih, čeprav je zagotovo pomembneje vedeti, kakšna stališča do pomembnih vprašanj ima oseba, ki se je je že prijel vzdevek “prva dama Slovenije“. Zadovoljni smo, da je Tina prvi intervju po razkritju v javnosti dala prav nam. Prepričali smo se, da je razgledana dama, ki ji ni vseeno, v kakšnem svetu živimo, in se zato tudi sama trudi, da bi ga spremenila na bolje.
Pred dvema desetletjema ste prvič krasili našo naslovnico. Takrat ste bili še v srednji šoli. Ste danes, pri 36, zelo drugačni od tiste mladenke?
Če pogledam globlje vase, je odgovor ne. V biti vedno ostajamo enaki, le izražamo se na drugačne načine. Drži, da nam čas prinese nova spoznanja in veščine, vrednote, posledično spremenimo določene vedenjske vzorce, obračamo svet gor in dol. A kar me je gnalo, osmišljalo in zares delalo živo pred dvajsetimi leti, me tudi danes.
Kaj so vam torej prinesla leta?
Ogromno spominov. Življenje je lepo.
Med klepetom ste mi rekli, da si želite verjeti, da se je človeštvo sposobno spremeniti.
Veste, ravno zadnjič sem brala odličen zapis, v katerem se je avtor spraševal, ali se je človeštvo v zadnjih tisočletjih v temeljih res bistveno spremenilo. Kljub velikemu napredku v medicini smo ljudje še zmeraj bolni. Na svetu je osem milijard ljudi, od katerih se jih kar polovica čuti osamljene. Živimo v svetu priložnosti, a hkrati nas tepe revščina. Se res spreminjamo? Morda nas preveč zaznamuje tistih sedem smrtnih grehov (smeh). No, jaz bi optimistično dodala, da zaznavam tudi pozitivne spremembe, za katerimi stoji ogromno ljubezni.
Že dolgo ste na očeh javnosti, saj ste bili miss, televizijska voditeljica, vplivnica … Celo zaradi nekdanjih partnerjev ste bili deležni veliko pozornosti. Ampak zdaj je vseeno drugače, kajne?
Biti na očeh javnosti zame od nekdaj pomeni nositi odgovornost, imeti dolžnost do družbe oziroma biti glas tistih, ki se jih ne sliši, ne vidi. V vseh zgoraj naštetih vlogah se mi je zdelo pomembno, da sem lahko pozornost izkoristila za jasno izražanje svojega mnenja in pogleda na družbene dileme. Če človeka lahko v nekem trenutku vidi, sliši ali bere na tisoče ljudi, mora zagrabiti priložnost in v svet poslati neko pozitivno sporočilo. Ker če samo obstaja, sam v neki svoji vlogi, kaj je to? In drži, sedaj sem deležna še več pozornosti, s tem čutim tudi več odgovornosti.
Med drugim ste pred časom izpostavili dve znani tuji pevki (Beyonce in Rihanno), da sta slab zgled zaradi krzna.
Preprosto ne razumem, zakaj mora nekdo tako slaven promovirati kakršnekoli davno preživete oblike antropocentrizma (človek kot gospodar, op. a.). Nobena tako znana zvezdnica ne živi v neodkritem plemenu sredi Amazonije, da ne bi vedela, koliko gorja in trpljenja doživijo te živali. Občudovana bo, če se ovije v odrto činčilo ali pa v bršljan. Ali ne bi bilo pametneje, da bi tako znane osebe milijone svojih oboževalcev podučile, kaj je res prav in kaj zelo narobe?
»Če že nosijo umetne trepalnice, nohte, prsi in zadnjice, zakaj mora biti plašč pravi?« ste komentirali zvezdnice, ki nosijo krzno. Mene pa zanima, kaj umetnega, poleg krzna, nosite vi?
Za zdaj prisegam na naravno.
Celo na družbenih omrežjih ste iskreni, ničesar ne zavijate v celofan, vidi se, kakšno je vaše stališče.
Zmeraj povem, kar mislim, tudi če me to stane nekaj sledilcev ali jeznih komentarjev. Tudi ta intervju ni ali ne bo vsem pogodu. Ampak če te imajo vsi radi, delaš nekaj narobe. Oziroma ne delaš nič.
Povedali ste mi, da vas bližnji zaskrbljeno sprašujejo, kako prenašate vse to, predvsem sovražni govor. Ste lahko v situaciji, ko o vas spletni anonimneži pišejo res žaljive stvari, v redu?
V moji glavi so ljudje dobri, imam jih rada. Menim, da smo Slovenci srčen narod. To navsezadnje vedno znova dokazujemo. Znamo stopiti skupaj, pomagati, se nasmejati. Smo brihtni, marljivi in iznajdljivi. Pošteni. Zato ne dovolim, da bi me peščica manj zadovoljnih prepričala o nasprotnem. Seveda to ne pomeni, da me kakšna opazka ne prizadene. Nič me ne zaskeli bolj kot krivica, neresnica. A kako naj bi vstala v nov dan, če bi verjela, da so vsi takšni, da vsemu verjamejo in slabo mislijo? Potem bi tudi jaz v sebi nosila žalost. Ne! Verjamem v dobre ljudi. In ti so v večini.
Tisti, ki na družbenih, pa tudi v kakšnih resnejših medijih udrihajo po vas, verjetno ne morejo zvečer zaspati ob misli, da so pomagali svetu na bolje. Pred časom ste rekli, da ni lepšega kot ta občutek, s čimer se res strinjam. Kaj ni prav to, da se trudiš biti čim boljši, pogoj, da si lahko zadovoljen s sabo?
Ne pomagajo svetu, še manj pa sebi. Pomislite, ko človek udriha po nekom, kako je takrat videti? Je njegov obraz srečen? Ni. Kaj pa, ko nekoga pohvališ, mu pomagaš ali daš dober nasvet? Takrat žariš in kar naenkrat imaš malo več energije. Ne trudim se biti dobra oseba, ker sem tako noro požrtvovalna do drugih, ampak ker s tem osrečim sebe. Nasmejana okolica je le posledica (smeh).
Se boste borili proti sovražnemu govoru?
Ker ravno govorim z vami, naj povem, da lahko po mojem mnenju veliko vlogo pri tem odigrate tudi mediji. Poglejte, bom povedala zelo iskreno: za svoj prvi intervju sem izbrala vas. Ne le zato, ker ste revija, ki sem jo prebirala že kot deklica, temveč ker sem vedela, da se boste držali nivoja. Ni pa povsod tako. Napisati senzacionalen, bizaren, neresničen članek, ki bo privabljal klike, da bo medij privlačnejši za oglaševalce, ni težko. Vzeti stavek iz konteksta in ga prilepiti na naslovnico, je še lažje. In potem vse to še obesiti na druge portale in vsa možna družbena omrežja, kjer se vsujejo žaljivi komentarji – seveda v kombinaciji s troli. Torej s tisočerimi slovenskimi lažnimi, plačanimi profili na družbenih omrežjih. Pa govorim le o eni novici, takih pa je dnevno na stotine. In potem se vprašam, kakšno klimo to ustvarja v državi? Si ljudje tega v resnici želijo? Šokantne, prikrojene, negativne novice, kako je »vse slabo in nič ne štima«? Ne.
Čeprav ste prepoznavni kot vplivnica, ste v zadnjem času prekinili poslovne pogodbe, tako kot ste prekinili lobistično kariero. Kako pa ste prej izbirali podjetja, s katerimi ste sodelovali? Je bil najpomembnejši znesek ali njihova filozofija, poslanstvo?
Tako je, družbena omrežja so bila, poleg televizije, medij, ki sem se mu zadnja leta posvečala z velikim veseljem. Ukvarjala sem se z upravljanjem različnih profilov in vplivnostnim marketingom, dolgoročno sodelovala s podjetji in v delu uživala. Pri izbiri sodelovanj sem imela tri glavne kriterije – da so cruelty free (živalim prijazna, op. a.), cenijo moje delo ter, najpomembnejše, da čutim, kar predstavljam. Morda se sliši klišejsko, a tako kot vas morda ne bi veselilo pisati člankov o paleontologiji, tako jaz ne bi mogla kreirati vsebin za nekaj, kar me ne zanima. Sploh pa ne znova in znova, več let.
Kaj torej počnete zdaj, ko ne morete biti niti lobistka niti vplivnica?
Nihče mi ni nič prepovedal. V lobistični pisarni ne sodelujem že dolgo, marketing pa sem dala na stran, ker svojo vlogo sedaj vidim drugje.
Prepoznavni ste kot zagovornica živali, prehranjujete se okolju prijazno in vegansko. O tem, kako so vegani sprejeti v okolju, ste napisali celo magistrsko nalogo. Kako so sprejemali vas? Je mamo kaj skrbelo, ko ste nehali jesti meso?
Jo je, a ji ne zamerim, saj jo razumem, pa tudi sicer sprejemam različna stališča ljudi, vse dokler so spoštljiva. Kot otroci se naučimo vrednot v smislu, kaj naj bi bilo (ne)zdravo prehranjevanje, tako da prevzamemo stališča in vedenja od tistih, s katerimi se identificiramo, torej običajno staršev. Te vrednote v praksi postanejo stabilne navade, včasih tako železne, da nam onemogočajo videti zunaj tradicionalne ujetosti. So močno zakoreninjene in zato zelo odporne proti spremembam, novostim. A znani rek »jej vsega po malo« dandanes ljudi dobesedno ubija, ker vsakemu pomeni nekaj drugega, poleg tega iz nas vse pogosteje govori odvisnik od nezdrave prehrane in nezdravih načinov priprave hrane. V okolju izobilja, kjer je vse, kar »imamo radi«, lahko vsak trenutek na krožniku, ta rek odpove na celi črti.
Kakšna pa je posledica?
Kar 60 odstotkov odraslih in 75 odstotkov starejših odraslih ima bodisi čezmerno telesno maso ali so celo debeli, skoraj 70 odstotkov odraslih ima povišan holesterol v krvi, okrog 61 odstotkov odraslih ima povišan krvni tlak. Ocenjujejo, da je v Sloveniji približno 211 tisoč oseb z znano sladkorno boleznijo. Hkrati prebivalci Slovenije ne zaužijemo dovolj številnih hranil. Imamo zelo zastarele smernice prehranjevanja tako za splošno populacijo, študente, šolarje kot tudi zaposlene, pa še teh ne udejanjamo. Hkrati so kronično bolni ljudje postali velik »biznis«. Pa tudi strošek. Izdatek ZZZS za zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni je bil v 2020 39 milijonov evrov, za pripomočke 21,88 milijona. Spremembe so nujne, znanstvena dejstva so jasna. Toliko se ukvarjamo, kako bi skrajšali čakalne vrste v zdravstvu. Jaz pa pravim, da moramo poskrbeti, da bo čim manj ljudi sploh čakalo v vrsti. Rešujmo vzrok, ne le posledic.
S katerimi živalmi se najbolje »razumete« in ali vam kakšne niso tako všeč, se jih celo bojite?
Vse živali obožujem in zanje se bom borila. So prekrasna čuteča bitja, čiste duše. Nekatere imajo le nesrečo, da se rodijo v nam manj ljubkih telesih. Zato nekatere ležijo z nami v dnevni sobi, druge pa so na verigah, kletkah in v okovih. Tudi delo raznih nevladnih organizacij nameravam v prihodnosti izpostaviti, saj prav one odigrajo ključno vlogo pri nadzoru nad brutalnim ravnanjem z živalmi, ki ga naša inšpekcija prevečkrat »ne opazi«. Torej, če se katere živali kdaj zares ustrašim, je to človek.
Kaj se vam zdi največji problem glede živali v tem trenutku?
Antropocentrizem, še enkrat. Vse to, kar danes delamo milijardam živih bitij po vsem svetu, je na žalost dokaz, da morda le nismo najinteligentnejša vrsta na planetu. Morda le po svoji namišljeni lestvici. Smo le sekunda v obstoju matere Zemlje. Nahranila je mogočnejše vrste, kot smo mi, ampak jih tudi izstradala in izbrisala s svojega obličja.
Kaj pa pravite o vladnem predlogu, da zavetišča dobijo do 40 centov za zapuščene živali, kar je mnoge razburilo? Boste lahko vplivali na premierja, da bo povišal predlog?
Vem, da ima premier rad živali, in verjamem, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da jim bo lepše. Ni pa žal tako, da postaneš predsednik vlade in dobiš čarobno paličico, s katero rešiš vse čez noč. Če odmislim »nasprotno moštvo«, je tu še sistem, poln »spečih dinozavrov«, ki so dodatna prepreka, da se v tej državi karkoli hitro premakne. Ampak, saj veste, radi »plešemo« in vse prepreke bomo preskočili. (nasmešek)
Je morda zaradi vas predsednik vlade tako poudarjal, kako pomembno je, da jemo manj mesa?
Ne. Mi je pa zaradi svoje inteligence, znanstvene razgledanosti in naprednosti padel v oči in postal všeč.
Dogovorili sva se, da vaša partnerska zveza ne bo predmet najinega pogovora. Me pa zanima, ali bi se zapletli z vezanim moškim?
Nikoli ne bi gradila sreče na tuji nesreči. Lahko dvomite o vsem, a prosim, o tem nikoli.
