Zanimalo nas je, kaj to pomeni za poslušalce oziroma gledalce in kako se v radijsko-televizijskem studiu znajdeta navihana Ajda in Lovro, zato smo ju povabili na »židan« pogovor.
Začnimo s tem, kaj sploh je radiovizija?
Lovro: To je radio, ki ga lahko tudi gledamo. Tehnično sama izvajava radijski program – »miksava« pesmi, dodajava elemente, prižgeva mikrofon, znižava glasnost podlage, ko govoriva ... Razlika pa je v tem, da imava namesto stekla in gosta s slušalkami pred sabo štiri kamere ali več ter da za nama stoji velika ekipa: snemalci, producentka, tekstopisci, realizatorji, pred- in postprodukcija …
Ajda: Pri radiu si v bistvu »one man band« in za vse skrbiš sam, tu pa za en programski pas potrebuješ minimalno sedem, osem ljudi.
Kaj sta zdaj vidva – radijska ali televizijska voditelja? Ali obstaja kakšen nov izraz za to?
Leta 2022 se je del radijskega programa Veseljak začel predvajati v živo na televizijah, saj posodobljen radijski studio vsebuje tudi kamere, ki omogočajo spremljanje programa v avdio- in videoobliki. Program z oddajami Jutranja budnica, Veseljakov dober dan in Židan popoldan lahko med 6. in 18. uro spremljate na kanalu TV Veseljak na svojih televizijskih sprejemnikih in na spletni strani Veseljak.si. Še naprej pa seveda na radijskih frekvencah. Z 11. februarjem 2023 se zgodbi pridružuje tudi vikend program.
Lovro: Midva bi bila z veseljem radijska voditelja, potem smo ugotovili, da je Ajda super videti na kameri, in smo se vsi strinjali, da bomo raje radiovizijski voditelji.
Ajda: Hočeš reči, da bi nas bilo škoda samo poslušati?
Lovro: Sploh tebe!
Ajda: Rad mi laska, zato ga na koncu vsake take hvale vprašam, ali kaj potrebuje. (smeh) Glede radiovizije: spuščamo se v nekaj, česar pri nas še ne poznamo, smo pionirji, kar je tudi poseben občutek, saj nam veliko pomeni, da smo prvi in prebijamo led. Lahko rečem, da je bilo nekaj izzivov, ki pa smo jih uspešno premagali. Za zdaj vse skupaj dobro deluje, verjetno se morajo ljudje še malo navaditi, a se že lepo privajajo.
Lovro: Tudi po številkah se vidi, da veliko bolj cenijo, če vsebino predstaviš slušno in vizualno, je pa pri tem največji izziv, kako narediti radio gledljiv in televizijo poslušljivo. Vsebino moramo prilagoditi, da je zanimiva tako za poslušalce kot gledalce.
Imata ves čas v glavi, da morata zadovoljiti tako poslušalce kot gledalce?
Lovro: Dobro vprašanje. Rekel bi, da midva že od začetka ne delava toliko na podlagi »uradnih« voditeljskih nasvetov, na primer »smej se, poglej v kamero, povej, kot je napisano«, ampak je prevladala kemija. Poslušalcem sva zanimiva, ker sva spontana, gledalcem pa, ker si veliko dovoliva in narediva tudi kakšno vizualno stvar, ki je drugi ne.
Ajda: Najina prednost je zagotovo sproščenost, imava že toliko izkušenj pred kamero in mikrofonom, da sva naravna in nisva videti kot naučena. Tistim, ki naju še niso gledali, to priporočam že zaradi Lovrove obrazne mimike, ki je zelo zgovorna. (smeh) Ko enkrat dodaš še sliko, pride v poštev vsa situacijska komika, ki na radiu ne deluje, pri radioviziji pa si lahko dovoliš marsikaj. Konkreten primer: jaz berem vreme, Lovro pa medtem vzame smučko in me z njo po riti. Tisti, ki nas le poslušajo, slišijo, da se nekaj dogaja (pozneje jim tudi poveva, kaj), tisti, ki gledajo, pa že vidijo, kaj se dogaja in čakajo na moj odziv. Naši glasovi so zdaj dobili še vizualno podobo.
Je to težje kot ustvarjati samo radio ali televizijo?
Ajda: Midva nisva pravi naslov za ta odgovor, ker sva že tako vpeljana v to, tudi pred začetkom sva ogromno vadila in sva zdaj res sproščena. Jaz ne morem reči, da mi je karkoli težko. Uživam, projekt mi je všeč, prav tako sovoditelj. Program je najboljši, kadar prideva in rečeva, da sva se prišla v službo imet fino. Če se imava midva dobro, verjamem, da se imajo tudi gledalci in poslušalci.
Lovro: Mirno bi lahko rekla, da nama je težko misliti in na gledalce in na poslušalce, a dejstvo je, da si pustiva veliko svobode v tekstu ter se znava pogovarjati, in to pripeljeva v eter. Delava tudi napake, teh ne smeš skriti, to je ključno, ampak se iz njih pošaliva – tudi odziv na napako je pri naju spontan. Tako prideš bliže ljudem. Če si preveč sterilen, ima publika občutek, da jim le podajaš informacije, zato jih ne moreš angažirati za poslušanje.
Ajda: Res želiva biti blizu ljudem in se ne pretvarjava, da sva popolna, ker nisva, tako kot nihče ni.
Kdo od vaju je glavni?
Lovro: (Takoj na skrivaj pokaže na Ajdo.) V vsakem uspešnem zakonu mora biti glavna dama in fantje se moramo strinjati. Kot dober partner se vedno trudim, da Ajdo, ko je nervozna, pomirim in s počasnimi koraki odpeljem naprej.
Ajda: Jaz bi rekla, da se z Lovrom lepo dopolnjujeva. Morda se zaradi najinih radijsko-televizijskih vlog zdi, kot da sem jaz šefica, a v resnici zelo lepo sodelujeva. Že toliko časa se poznava, druživa se tudi zunaj dela, da se res lepo odzivava, sprejela sva pluse in minuse drug drugega ter si poskušava pomagati …
Lovro: Minuse? Čakaj, kaj? (smeh)
Ajda: Je res, da sem jaz tista, ki je večinoma za mešalnim pultom, jaz pritiskam gumbe, kot vidijo gledalci, mi pa Lovro ogromno pomaga pri procesu priprave, kar se na kameri ne vidi. Naloge imava lepo razdeljene na pol.
Lovro: In ni nama težko prevzeti odgovornosti, kar se verjetno vidi in pozna tudi v programu.
Pravita, da sta kot zakonca – kaj pa na to pravita vajina partnerja?
Ajda: Lovro se z mojim partnerjem zelo dobro razume. Smo ena velika moderna družina, če se malo pošalim.
Lovro: V resnici smo res. Lahko bi on kdaj prišel zraven, bi se imeli super v etru, tako dobro se razumemo.
Ajda: Saj verjetno mi boste kakšno presenečenje pripravili, glede na to, da imam kmalu rojstni dan. (smeh) V glavnem: naša služba je naš način življenja, zato je pomembno, da te partner pri tem podpira. Zase lahko rečem, da sem v lahko službi uspešna samo, če imam doma močno, trdno, urejeno bazo. S partnerjem sva skupaj že šest let, tako da so stvari že vpeljane in dobro razume naravo mojega dela. Na srečo nikoli nisem imela težav s kakšnim ljubosumjem. Najin odnos z Lovrom pa je v bistvu malo mešan, sva več stvari v enem: zakonca, brat in sestra, prijatelja.
Lovro: Pri mlajših generacijah je tega razumevanja manj, bi rekel iz izkušenj. V prejšnji zvezi, ko sem delal »kreativo« na radiu, je bila težava ravno v ljubosumju. Ljudje, ki niso v teh vodah, ne razumejo, da smo sodelavci tu tako zelo povezani. Kakšen zunanji opazovalec bi lahko po našem obnašanju res sklepal, da se družimo več kot le službeno. Najti je treba neko ravnovesje in partnerja, ki razume odnose v našem delu.
Ajda: Z Lovrom sva lahko vrhunska pred kamero in mikrofonom le, ko se tako tudi počutiva, ker izhajava iz lastnih iskrenih čustev. Zato je pomembno, da sva dejansko prijatelja, ne da to igrava in potem, ko ugasnejo kamere, ne spregovoriva več besede.
Lovro: Vse si poveva v obraz.
Ajda: Sva zelo sproščena, hkrati pa se spoštujeva, sprejemava in podpirava. To je ključno in v partnerstvu in v radijskem ali televizijskem paru.
Lovro, koliko novega ste se naučili od Ajde, ki ima nekaj več kilometrine kot vi?
Lovro: Ogromno, sploh kar zadeva vodenje. Na začetku sem preveč govoril, bil sem predolg in preveč slengovski, nisem bil tako osredotočen na to, za katero publiko delam. Od Ajde sem se naučil, kako samozavestno spelješ program. Pravzaprav sem se od nje naučil vsega, kar zadeva radijsko delo.
Ajda: Jaz, ki sem »control freak«, pa sem se od njega naučila, da je kdaj v življenju treba tudi spustiti – in se svet zato ne bo ustavil.
Bi rekla, da nista prav tipična Veseljakova voditelja?
Ajda: To sva že slišala. (smeh) Ne poslušava le slovenske glasbe, od te pa se bolj nagibava k zabavni, jaz k zimzeleni, zato se popoldne vrti več zabavne glasbe kot dopoldne. Tudi na dolgi rok je želja, da pritegnemo mlajše občinstvo. Popoldne je manj informacij, bolj se posveča čustvom in razpoloženju. Najin program je zelo energičen.
Lovro: Kdo bi nama morda tudi očital, da sva preveč mladostniška, da preveč govoriva in da nisva taka ljubitelja narodnozabavne glasbe, a dejstvo je, vsaj iz mojih izkušenj s terena, da nas popoldne gleda in posluša predvsem mladina – ravno zato, ker sva malo drugačna. Pa saj ne delamo le za starejše, ampak za vso Slovenijo, za vse, ki imajo radi slovensko glasbo in se želijo popoldne malo sprostiti.
Ajda: Oba sva ljubitelja slovenske popevke in stare slovenske glasbe, Lovro ima na roki celo vtetovirano besedilo pesmi Orion. To marsikaj pove o nama.
