Zimski športi

Sem človek, ki stremi k napredku

Robert Pogačar
11. 1. 2014, 14.30
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.53
Deli članek:

Trenutno brez konkurence najboljši slovenski skakalec je svoj vrhunec doživel tudi na letošnji turneji štirih skakalnic, na kateri je tekmoval bolje kot kadarkoli na prejšnjih štirih turnejah.

Arsen Perić

Le manjši spodrsljaj v Garmisch-Partenkirchnu mu je preprečil, da bi se lahko resneje vključil v boj za skupno zmago ali vsaj mesto med najboljšo trojico, vsekakor pa je tudi četrto mesto več kot vrhunski dosežek in odlična spodbuda pred nadaljevanjem olimpijske sezone.

Tudi ob odličnih skokih na zadnji tekmi v Bischofshofnu ste presenetili z izjavo, da še vedno obstajajo rezerve. Kje jih ob tako dobrih skokih še lahko najdete?

Nekaj prostora za rezerve se vedno najde. Tudi ob zelo dobrih predstavah po navadi vedno najdem kakšno napako, ki jo lahko odpravim. Sem pač človek, ki stremi k napredku. Nikoli se ne smeš ustaviti, vedno se da še kaj izboljšati. To velja tudi za moja skoka na zadnji tekmi.

Torej menite, da tudi ta skoka še nista bila stoodstotna?

Ne, nista. V obeh so bile še vedno napake. Pri prvem skoku bi smuči z odskočne mize lahko nesel s sabo bolj paralelno, pri drugem pa bi čez prelet lahko bolj 'zarezal'.

Nekaj prostora za rezerve se vedno najde. Tudi ob zelo dobrih predstavah po navadi vedno najdem kakšno napako, ki jo lahko odpravim.

Kateri od vaših skokov na turneji se vam je zdel najboljši?

Najbolj sem bil zadovoljen s kvalifikacijskim skokom v Bischofshofnu. Takrat sem po daljšem času dobil občutek, da sem v drugi del skoka vzel dovolj hitrosti, da tam nisem izgubljal metrov.

Menite, da vas je Thomas Diethart na zadnji tekmi premagal tudi zaradi domačega terena? Točko več je pridobil na račun boljših sodniških ocen ...

Komentarje glede sodnikov sem slišal tudi sam. Nisem sodnik in tudi nisem videl, kako je skočil Thomas, tako da to težko komentiram. Razlika je lahko tudi v tem, na katero nogo kdo naredi telemark in na kateri strani je sodniški stolp. Z ene strani stolpa je to videti drugače kot z druge.

Kako se vam zdi mogoče, da novoletno turnejo osvoji nekdo, ki ga prej ni bilo nikjer?

Očitno je mogoče, strinjam pa se, da je to precej presenetljivo. Še v Engelbergu je nastopil kot zamenjava za Morgensterna, torej je bil sedmi član po moči v avstrijski ekipi. Menim, da je izkoristil prednost, da na njem ni bilo pritiska, ne s strani medijev in ne s strani javnosti. Vsi mediji so bili osredotočeni na Schlierenzauerja in Morgensterna, on pa je to izkoristil, se zbral in oddelal svoje.

Je pa težko najti še kakšen šport, v katerem bi na vrh prišel nekdo tako rekoč iz nič ...

Drugih športov ne spremljam tako podrobno, a skoki so očitno res poseben šport, v katerem se lahko hitro vse premeša; tako v dobrem kot tudi v slabem. To se je tokrat samo znova pokazalo.

Prva favorita turneje Gregor Schlierenzauer in Kamil Stoch sta bila nato bolj v ozadju. Je bil po vaše vzrok velik pritisk, ki sta ga bila deležna?

Težko je govoriti v imenu drugih, gotovo pa je bil pritisk nanju res velik. Vsi vemo, kakšni imeni sta Schlierenzauer v Avstriji in Stoch na Poljskem in kakšnega pritiska sta deležna. Tisti, ki smo deležni manjšega, smo zato odskakali lažje.

Pravite, da se z uvrstitvami nikoli ne obremenjujete. Ste med turnejo vseeno vsaj kdaj pomislili na to, kateri ste v skupnem seštevku?

Morda kdaj na oba prosta dneva. Nikoli pa nisem gledal in računal, koliko je kdo pred mano ali za mano. Še vedno je skok tisto, kar je pri meni odločilno, statistika se potem izbere sama.

Torej to, da bi bili kdaj kaj bolj obremenjeni, na vaš skok ni nikoli vplivalo?

Ne. Nikoli z rezultatom nisem obremenjen toliko, kolikor sem osredotočen na svoj skok. Praksa kaže, da se tekma vedno izide bolje, če o rezultatu sploh ne razmišljam. Tega se bom tudi v prihodnje skušal čim bolj držati.

Vas kaj preseneča, da je v tej sezoni že devet različnih zmagovalcev tekem za svetovni pokal in da so med skakalci prisotna tako velika nihanja?

Presenečen niti nisem. Zaradi olimpijske sezone moštva različno tempirajo formo in temu prilagajajo tudi treninge. Pri nekaterih je intenziteta moči, ki jo vlagajo v trening, toliko večja kot pri drugih. Poleg tega je konkurenca še bolj izenačena, vsako sezono se bolj zgosti in vsaka napaka se zato bolj pozna. Zaradi tako zgoščene konkurence je tudi več zmagovalcev.

Menite, da na večjo zgoščenost konkurence vplivajo tudi zoženi dresi?

Malce že. Prej so se v zraku naredile večje razlike. Kdor je znal, je tam veliko pridobil. Zdaj se je zmanjšala razlika med letalci in tistimi, ki to niso. Vsi pristajamo v isti luknji, in to je še dodaten razlog za večjo izenačenost.

Na tekmah v Oberstdorfu in Bischofshofnu so vas spremljali navijači iz Dolenje vasi. Koliko vam je to dalo še dodatno spodbudo?

Glede na to, da so bili navijači prisotni prav na obeh tekmah, na katerih sem bil na stopničkah, je to mogoče res imelo kakšen vpliv.

Nisem vraževeren in pri vsem, kar delam, poslušam svoje občutke. Če je treba teči, tečem, če si zaželim v savno ali na masažo, potem grem tja.

Ste po tekmah z njimi in vašim očetom Božidarjem uspeli kaj govoriti?

Pozdravili smo se, poslikali, za kaj več pa ni bilo časa, saj je šel vsak v svojo smer. Oče mi je čestital, potem pa sva profesionalno debato zaključila in prešla na družinske zadeve.

Konec tedna vas čakajo poleti na Kulmu. Je to zanje pravi trenutek, glede na to, da ste zdaj v vrhunski formi?

Zagotovo. Na letalnicah sem vedno deloval dobro, tudi če forma prej ni bila vrhunska. Zdaj je forma na takšni ravni, da bi lahko hitro začel funkcionirati tudi na letalnici. V prejšnjih sezonah mi je letalnica pomagala, da sem v pripravljenosti stopil še stopničko višje. Tam lahko dobro natreniraš občutke v zraku, postavitev rok in druge podrobnosti. Zaradi tega Kulm že komaj čakam.

V karieri vam zdaj na najvišji ravni manjka samo še zmaga. Koliko se vam zdi realno, da jo dosežete ravno na Kulmu?

Napovedati je ne morem. Koliko je to realno, lažje ocenite novinarji, ker imate pred sabo statistiko in celotno sliko. S tem se ne bom obremenjeval. Treba je ostati miren in potrpežljiv, potem se bo vse sešlo.

Poleti na Kulmu bodo letos edini v svetovnem pokalu. Menite, da bi morali biti večkrat v koledarju?

Zdi se mi, da bi lahko bili, res pa je, da so letos olimpijske igre, ki vzamejo kakšen teden tekmovanj. Odpadla je tudi tekma na letalnici v Planici, in to je razlog, da bo letos poletov toliko manj.

Vsak skakalec ima svoj ritual, da skoke nekoliko odklopi. Kakšnega imate vi?

Posebej predpisanega rituala nimam. Nič takšnega ni, za kar bi dejal, da moram narediti nujno. Sproščeno čakam na naslednjo tekmo in morda je prav ta sproščenost moj ritual. Nisem vraževeren in pri vsem, kar delam, poslušam svoje občutke. Če je treba teči, tečem, če si zaželim v savno ali na masažo, potem grem tja. S tem tudi uravnavam samega sebe.