Nogomet

Dva slovenska nogometaša sta se znašla sredi kriznega žarišča

Iztok Lukner / Ekipa
23. 11. 2012, 12.43
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

V letošnji sezoni si v Izraelu kruh služita dva slovenska nogometaša - Sandi Arčon in Miran Burgić.

Zanimivo je, da ju druži kar nekaj skupnih točk. Oba igrata na mestu napadalca, v tujino pa sta se podala iz Gorice. Prvi je član Ašdoda, drugi Hapoela iz Ramat Gana.

Prejšnji konec tedna, ko so bila na sporedu srečanja desetega kroga najmočnejšega izraelskega prvenstva, omenjena kluba nista igrala. Zaradi dogodkov, ki v zadnjih dneh pretresajo to državo na Bližnjem vzhodu, sta bili namreč njuni tekmi preloženi. Miran Burgić je bil po dveh letih, ki ju je preživel v Avstriji, kjer je nastopal za Wacker iz Innsbrucka, brez kluba dobrih pet mesecev. V začetku novembra je postal član Hapoela iz Ramat Gana. Gre za mesto, ki je del širšega okrožja Tel Aviva. Pet mesecev neigranja je za zdravega športnika zelo dolga doba.

»Za tako dolg premor sem malo kriv sam, malo pa je bilo krivo trenutno gospodarsko stanje, ki se odraža tudi v nogometu. Pred iztekom pogodbe z Innsbruckom sem imel na mizi ponudbo Sturma. To je bilo maja in sem še malo kalkuliral. Res je tudi, da s Sturmom takrat nismo našli skupne točke glede finančnih podrobnosti sodelovanja. Odločil sem se, da bom še malo počakal. Sicer sem bil zainteresiran za igranje v graškem klubu, ker sem se v Avstriji dobro počutil in tudi blizu doma je. Vendar pa je potem naneslo tako, da sem prejel samo še eno konkretno ponudbo. Ta je prišla iz Avstralije, natančneje iz kluba Newcastle Jets. Zdelo se mi je, da sem še malo premlad, da bi kariero nadaljeval tam. Sem pa pozneje videl, da je Newcastle angažiral angleškega napadalca Emila Heskeyja,« nam je z nekaj zanimivimi stvarmi, ki so se dogajale po koncu zadnje sezone, na kratko postregel Miran. Jeseni je dobil ponudbo iz Izraela.

»Zelo hitro smo se dogovorili za sodelovanje. Bilo je že zelo pozno, oni so nujno potrebovali napadalca, tako da mislim, da smo s sklenitvijo dogovora zadovoljni oboji,« je povedal osemindvajsetletni Zasavec. Da premor ni imel nekega hudo negativnega vpliva nanj, je dokazal že na drugi tekmi proti branilcu naslova Ironi Kirjat Šmoni, ki jo je začel v prvi postavi. Z zadetkom pa je svojemu moštvu priigral točko. »Lahko rečem, da je zaenkrat vse v najlepšem redu. Sicer sem potreboval nekaj časa, da sem tudi fizično prišel na pravo raven. Na prvi tekmi sem v igro vstopil s klopi in odigral zadnjih dvajset minut, na drugi pa sem bil že v udarni enajsterici. V Izraelu bom ostal do konca sezone. Če bo vse v redu, bomo videli, kako naprej. Je pa res, da je trenutno stanje v državi takšno, kakršno je.«

Dekletu se ni zdelo varno 

V zadnjih dneh so nas vsi mogoči mediji zasuvali z informacijami in sliko iz Izraela, kjer so Izraelci in Palestinci spet posegli po orožju. Lahko rečemo, da tovrstne stvari za sveto deželo niso nič neobičajnega, zato smo Mirana povprašali, ali je imel kakšne pomisleke pred odhodom na Bližnji vzhod. »V bistvu jih nisem imel. Možnost za odhod v Izrael se mi je ponudila že pred šestimi leti, ko sem bil član Gorice. Takrat sem bil še dokaj mlad in se nisem odločil za odhod. Sicer pa poznam veliko igralcev, ki so igrali tu - Šuler, Demirović, Osterc - in nihče mi ni rekel niti ene slabe besede o Izraelu in Tel Avivu, kjer sem zdaj. Odločitev o odhodu je padla tudi na podlagi tega. Normalno je, da nihče ni mogel vedeti, da bo situacija taka, kot smo jo imeli v teh dneh,« je razložil nogometaš, za katerega je Izrael po Švedski in Avstriji tretja izkušnja s tujino.

Kako pa so sploh videti zadnji dnevi v Tel Avivu? »Po dvajsetih letih so se v mestu slišale sirene, kar nas opominja na to, da situacija ni ravno normalna, kar še posebej velja za nas tujce. Ampak ljudje vse skupaj jemljejo bolj z levo roko. Tekmi, ki bi se konec tedna morali igrati na jugu države, bližje Gazi, sta seveda odpadli. Druge pa so se odigrale povsem normalno. Izraelcem trenutno stanje ne predstavlja nekega velikega problema. Življenje teče normalno, ljudje hodijo v službo, otroci v šolo, mi pa normalno treniramo. Južno od Tel Aviva je verjetno malo bolj napeto, ampak tu je bilo ves čas mirno. Tudi na ulicah je ogromno ljudi, glede samega življenja se ni nič spremenilo,« je iz države, ki je približno dva tisoč kilometrov oddaljena od Slovenije, sporočil nekdanji reprezentant, ki v Tel Avivu trenutno živi sam: »Z menoj je bila tudi punca, ampak se tu ni počutila varne, zato se je raje vrnila domov. Sam se za zdaj še ne počutim ogroženega. Če se stanje ne bo poslabšalo, ne bom razmišljal o odhodu. V nasprotnem primeru bi skoraj gotovo odšel. Zaenkrat vse deluje normalno. Poleg siren sem slišal še eksplozijo, ko so Izraelci prestregli eno od raket. Vendar pa je težko določiti, kje natančno je počilo, lahko je bilo tudi več kilometrov stran.«

Glede na to, da je trenutni položaj za nas vse prej kot običajen, je zanimivo slišati, kako so se v klubu odzvali na dogajanje v zadnjih dneh. »Klicali so me soigralci, trener, menedžer, vsi me sprašujejo, kako sem, ali je vse v redu, ali kaj potrebujem. Trener mi je celo rekel, da grem lahko domov, če se ne počutim dovolj varnega. To je res zelo pozitivno. Nihče me pri tem ne ovira, niti na kakršenkoli drug način ne pritiska name. Po drugi strani je to tudi normalno, saj se vsi zavedajo, da igralec, ki je pod stresom in se ne počuti dobro, niti ne more dobro igrati,« je pogovor zaključil Miran.