Po zmagi Urške Žolnir v judu je to že druga medalja za Slovenijo na letošnjih igrah. Zmagala sta Novozelandca Nathan Cohen in Joseph Sullivan pred Italijanoma Alessiom Sartorijem in Romanom Battisto.
Za Iztoka Čopa je to četrta medalja na OI po zlati v Sydneyju, srebrni v Atenah in bronasti v Barceloni, za Luko Špika pa tretja pa Sydneyju in Atenah, s čimer je dopolnil celotno zbirko – zlato, srebro, bron. Za Slovenijo je to šesta veslaška medalja na OI in 39. posamična na vseh olimpijskih igrah.
Zanimiv je tudi podatek, da je Iztok Čop, ki se s to medaljo poslavlja od največjih tekmovanj, natančno na današnji dan pred 20 leti v paru z današnjim predsednikom Veslaške zveze Slovenije, Denisom Žvegljem, v Barceloni Sloveniji zagotovil sploh prvo olimpijsko medaljo v obdobju samostojne države. Čop in Špik, medalji sta prejela ob 13.22 uri po slovenskem času, pa sta še enkrat dokazala, da sta tekmovalca za te največje tekme, saj sta prikazala najboljšo predstavo v zadnjih štirih letih.
“Če bi mi to kdo pred 14 dnevi ponudil, bi z veseljem sprejel. Danes pa je nekaj grenkega priokusa, saj pogoji niso bili enakovredni,” je takoj po tekmi povedal Čop, ki pa seveda ni bil popolnoma zadovoljen, saj sta slovenska veslača vodila več kot polovico proge in to s celim čolnom naskoka pred tekmeci. Na 1500 metrih sta ju na boljših progah najprej ujela Italijana, v zadnjih 500 metrih pa sta iz ozadja prihitela še aktualna svetovna prvaka z Bleda 2011 in si priborila zlato.
“Začela sva svojo tekmo, bal sem se, da bo Luka kaj odlomil, tako je začel. Na koncu sva plačala tudi malo davka za ta hiter začetek, a vesel sem, da se je zadnja tekma izšla tako,” je povedal 40-letni Čop, ki pa je priznal, da je v sami končnici tekme že prešel prag bolečine in da sta v končnici manj napadala Italijana in Novozelandca, kot pa branila prednost pred četrtima Argentincema.
Srečen, a kot pravi, ne popolnoma zadovoljen, je bil tudi 33-letni Špik, ker je Eton vnovič pokazal, kako vreme tukaj vpliva na razplet, saj sta imela Novozelandca in Italijana precej boljši, vetru manj izpostavljeni progi ter zato v končnici veliko prednost. “Kot v polfinalu sva startala precej brezkompromisno. Vse je šlo po načrtu, v zadnji tretjini pa se je tudi zaradi vetra začelo odpirati tekmecem na peti in šesti progi. V realnih pogojih bi bila bližje boju za prvo mesto, vsaj enakovredna Italijanoma, tako pa sva v zadnjih 20 sekundah branila bron.”
