A statistika vsekakor ne vzbuja velikih upov: konec leta 2014 je bilo v Sloveniji registriranih 1,068.362 osebnih avtomobilov, leto zatem 1,079.000 in lani 1,097.000, poroča Statistični urad RS. Ljubezen med Slovenci in avtomobili je očitno še vedno močna in vroča kot vedno. Vendar, in to je pomemben vendar, se stvari premikajo. Malo.

Tristo. Na mesec. Ekonomija delitve prodira tudi na slovenske ceste – s tem povsem definitivno ne mislimo dejanj tistega ministra za javno upravo (o imenih ne bomo, ampak on že ve, kateri je), ki se hodi v ZDA metat v objem Uberju in podpisuje pismo o nameri. Ne, govorimo o zelo konkretnih primerih, ko so ljudje, posamezniki, vzeli stvari v svoje roke in ekonomijo delitve pripeljali korak bliže.

Razčistimo najprej tole: zakaj je avto bolje občasno najeti kot imeti ali ga vsaj dajati v najem, če ga že imate in ga redko uporabljate? Zato: na cesti je manj avtomobilov, kar koristi okolju, potrebnih je manj parkirišč in slednjič – ta argument bo prepričal poslednje dvomljivce – ker je ceneje. Veliko veliko ceneje.

Če se ne vozite prav daleč v službo, z avtom povprečno prevozite le 20 (pač, dvajset) kilometrov na dan, več kot 90 odstotkov časa ga sploh ne uporabljate, pa vas nakup in vzdrževanje vendarle staneta – izračun velja za povprečje v EU – okrog 300 evrov na mesec.

Če torej želite prihraniti ali premikati svet na bolje ali oboje hkrati, tudi pri nas to možnost vsekakor imate.

Neznanci v mojem avtu. Prvi korak v pravo smer je bila že pred časom spletna stran prevozi.org, ta povezuje ljudi, ki iščejo prevoz, in tiste, ki gredo v isto smer in bi se sicer vozili sami, pa si z jemanjem sopotnikov vsaj pokrijejo stroške za bencin. Ne gre toliko za delitev avta, bolj za delitev stroškov prevoza. In je očitno nekaj, kar ljudje potrebujejo, saj spletno stran, ki so jo sicer postavili za potrebe študentov s praznimi žepi, zdaj uporabljajo najrazličnejši ljudje, tudi tisti, ki se tako vozijo daleč v službo. Ponudba prevozov je velika, zato se ni treba podrejati voznemu redu vlakov in avtobusov, pa še veliko ceneje je. Uporabniki tudi ne poročajo o slabih izkušnjah, edina pomanjkljivost strani je ta, da voznikov in sopotnikov še vedno ni mogoče ocenjevati, čeprav to že dolgo obljubljajo.

Potem je tu še Avan2Go, septembra lani uvedena komercialna izposoja električnih avtomobilov, zdaj še omejena le na Ljubljano. Za začetek je električnih vozil petdeset, do konca leta 2018 naj bi jih bilo že petsto in bodo, tako računa mestna uprava, močno razbremenila mestno središče. Plačujejo se čas in kilometri, torej čas, ko avto uporabljate, plus kilometri, ki ste jih prevozili, a je še vedno cenovno ugodno. Sistem je podoben tistemu pri že dodobra uveljavljenem Biciklju – avto prevzamete na eni od določenih točk in ga pustite na kateri koli drugi, za uporabo pa potrebuje telefonsko aplikacijo.

Kakšen mesec dni pa že obstaja še ena možnost: spletna stran PiPi: ta poveže tiste, ki avta trenutno ne potrebujejo in so ga pripravljeni za kratek čas oddati, in tiste, ki bi ga najeli. V sistem je, poročajo, vključenih približno štiristo uporabnikov, tretjina jih avto oddaja, drugi so potencialni najemniki. Takole gre: prijavite se v sistem in si izberete avto, ki ga nekdo ponuja v najem nekje blizu vas, potem se pa sama dogovorita, kje in kako bodo predani ključi. Na ceno seveda vplivata model in starost avta. Sistem predlaga priporočeno ceno, končna odločitev pa je lastnikova. Lastnik je lahko brez skrbi, zagotavljajo, saj je avto za čas najema dodatno zavarovan. In tako človek brez avtomobila poceni pride do avta, lastnik si zniža stroške, potrebnih je manj parkirišč in jih bodo zato lahko sčasoma, upajo, zamenjali vrtički, na cesti je manj avtomobilov – vsak avto v sistemu delitve pomeni (potencialen) umik do petnajst avtomobilov s prenatrpanih cest. In še ena prednost, na katero morda sploh niste pomislili: če se pridružiš Pipi, postaneš del skupnosti, zagotavljajo.