Vsako leto, še posebej pa pred začetkom počitnic in glavnih dopustov, na Agenciji za okolje (Arso) dobijo veliko vprašanj o vremenski napovedi za poletje. Kaj torej lahko predvidimo za poletne mesece?
Ob tem se najbolj opirajo na napovedi, ki jih pripravlja ECMWF (Evropski center za srednjeročno napoved). Članica omenjenega centra je tudi Slovenija.
Verjetnost, da bo na našem območju letos poletje (mesec junij, julij, avgust) toplejše od dolgoletnega povprečja najnovejše napovedi ocenjejo na 70 do 80 odstotno. To kaže, da bo poletje najbolj vroče v južni polovici Evrope in v Sredozemlju oziroma je bo teh območjih pričakovano največje odstopanje temperatur od dolgoletnega povprečja.
Sezonska napoved za ima za povprečnega posameznika omejeno vrednost. Poda namreč informacijo o povprečju treh mesecev, znotraj intervala pa so praviloma tudi toplejša in hladnejša obdobja, relativno dovolj zanesljive podrobnejše napovedi pa ni možno pripraviti za več kot kakšen teden dni v naprej, pojasnjujejo na Arsu. So pa sezonske napovedi uporabne za velike gospodarske, energetske in kmetijske sisteme. Na podlagi sezonskih napovedi je možno predvideti porabo energije, porabo vode in podobno.
Sezonske vremenske napovedi v zmernih geografskih širinah (še) niso najbolj zanesljive, a upoštevajoč razpoložljive izračune svetovnih centrov je mogoče zaključiti, da se nam letos verjetno obeta nadpovprečno vroče poletje, kar pomeni tudi povečano možnost vročinskih valov, zakljuujejo na Arsu, kjer še dodajajo, da je količina padavin še veliko bolj krajevno spremenljiva in zato napoved še bolj nezanesljiva.
