Tako sta Jose Luis in Mahya ocenila Mursko Soboto: Urejenost, videz kraja, čistoča 10/10 Promet, javni prevozi, kažipoti 7/10 Namestitev 8/10 Kulinarična ponudba (hrana, pijača) 9/10 Ponudba kulturnih vsebin (na dan obiska) 7/10 Ponudba športnih dejavnosti, rekreacije, zabave 10/10 Ponudba na področju spominkov, kaj lahko obiskovalec kupi 8/10 Spletna stran kraja in znamenitosti 8/10 TIC – odpiralni čas, profesionalnost, prijaznost 10/10 Gostoljubnost, splošni vtis 9/10 SKUPAJ: 86

Na potep po Murski Soboti je povabil še študijsko prijateljico Mahyo, ki prihaja iz Irana. Po kratki raziskavi, ki sta jo opravila na spletu sta sklenila, da bosta najhitreje in najceneje prišla na cilj z avtobusom. Pot sta začela na ljubljanski glavni avtobusni postaji, po treh urah in pol vožnje pa sta že izstopila v Murski Soboti. Najprej sta se odločila sprehoditi po mestu in se malce razgledati. Tu sta dobila tudi zemljevid mesta, prijazni domačini pa so jima priporočili restavracijo Zvezda, ki slovi po lokalnih dobrotah. »Seveda sva morala preizkusiti slavno prekmursko gibanico, o kateri sva slišala, da je odlična, in res je bila. Tudi ambient nama je bil zelo všeč, stil opreme in pohištva je zelo domač in udoben, vsekakor je bila Zvezda zelo dobra točka za začetek najinega izleta,« pravi Jose Luis. »Potem sva se odpravila v Mestni park – čeprav je precej majhen, je fascinanten z vsemi zelenimi kotički in račkami v jezeru. Sprehodila sva se mimo prelepega gradu in mogočnega Spomenika zmage, ki simbolizira obzidje Kremlja, pred katerim stoji častna straža. Nazadnje sva obiskala še evangeličansko cerkev, čudovito ohranjeno zgradbo v gotskem slogu je očaran Jose Luis.

Naslednja postaja: Paviljon Expano

Dogovorila sta se, da je na vrsti obisk Paviljona Expano. Ker sta ugotovila, da nista prav daleč od svojega cilja, sta se tja odpravila kar peš. Spotoma sta se ustavila v trgovini in kupila prigrizke in pijačo, nato pa jo mahnila proti Paviljonu. »Šla sva mimo železniške postaje, kjer sva videla staro lokomotivo, ob najini poti je bila tudi stolna župnija sv. Nikolaja. To sva si na žalost lahko ogledala le od zunaj, saj so notri ravno potekala vzdrževalna dela, so nama povedali,« je nekoliko razočaran Jose Luis. »Tik preden sva prispela v Paviljon Expano, sva zagledala čudovito jezero s kristalno čisto vodo. Idealen prostor, kjer se človek malce ustavi, zadiha in občuduje okolico. Okrog Expana je ogromno proste površine, tam je Gibalni park, kjer se lahko z družbo sproščate ob številnih aktivnostih. Imajo tako otroška igrišča kot dejavnosti za odrasle,« še pove.

Prostor številnih doživetij

Kupila sta vstopnici in se odpravila na vodeni ogled notranjosti paviljona. Tam je več tematskih točk, ki pomursko regijo in njeno zgodovino predstavljajo na različne, zelo zanimive načine. »Ugasnili so luči in predstava se je začela,« začne zavzeto opisovati Jose Luis. »Začetna predstavitev je namreč v obliki 3D-animacije, ki gledalcu resnično daje občutek, da je prisoten v dogajanju. Tako te z zgodbo ponese zelo daleč v zgodovino, celo v obdobje mamutov, v čas, ko je bilo na območju Murske Sobote le eno veliko jezero. Ogled popestrijo številne interaktivne dejavnosti – na velikih ekranih na dotik si sam izbereš, kar te zanima, odpraviš se lahko na virtualni ogled gradu ali se učiš o ekonomiji in kulturi območja skozi čas.« Pravi, da je Expano res prostor mnogih doživetij. »Izmerijo ti lahko stopnjo koncentracije oziroma zbranosti. Moja prijateljica se je na testu zelo dobro odrezala, dosegla je stopnjo koncentracije 85 odstotkov od najvišje možne, kar je precej blizu rekordu, ki ga beležijo v Expanu, to je 90 odstotkov. Meni je uspelo doseči le 45 odstotkov,« se namuzne.

MAHYA
osebni arhiv
Počitek pri čudovitem Soboškem jezeru ob Paviljonu

Ciganska pečenka in pica

Po zanimivi izkušnji v Paviljonu Expano sta v bližnji trgovinici pobrskala za spominki. »Kupil sem prikupno drobižnico, tu so nama pokazali tudi veliko kuharsko knjigo lokalnih receptov. Tako sva izvedela, katere jedi morava v Murski Soboti še pokusiti,« pojasni Jose Luis. Ob pogovoru o hrani sta izletnika spoznala, da že več ur nista jedla in sta pravzaprav že precej lačna. Ker ju je prvič tako navdušila, sta se znova odpravila v restavracijo Zvezda. »Ravno ko sva naročila nekaj lokalnih jedi, ki so nama jih priporočili prijazni domačini, sva zagledala pico, ki so jo nesli k sosednji mizi, in videti je bila tako mamljiva in drugačna od tradicionalnih, da sva preprosto morala naročiti še to,« pravi. Tako sta uživala v domači juhi, ciganski pečenki, kraljevi solati in se najedla do sitega, pa še malo čez. Zatem sta se odpravila po mestu, upala sta, da bosta naletela na kakšen manjši koncert ali podoben ulični dogodek, a nista imela te sreče. Tako sta krenila na drugo stran mesta v nakupovalno središče. »Čeprav mesto ni prav veliko, ima zelo soliden nakupovalni center – in nakupila sva nekaj stvari po odlični ceni,« je zadovoljen Jose Luis.

SPOMENIK ZMAGE
Osebni arhiv
Spomenik zmage na Trgu zmage v Murski Soboti je ena izmed prvih znamenitosti, ki sta jih videla.

Tretjič v Zvezdo in na veselico

Ker je že padel mrak, sta se nato vrnila v center mesta, kjer pa sta ugotovila, da se lahko z avtobusom ali vlakom v Ljubljano vrneta šele naslednji dan. »Zvečer ni vlakov in avtobusnih prevozov, zato sva se odločila, da prespiva v Hotelu Zvezda, ki nama je bil že poznan, pa tudi velike izbire nisva imela. Že pred odhodom sva malce preverjala po spletu (Booking in Airbnb), a nisva našla nič ugodnega. Kakorkoli, receptorka v hotelu je zelo lepo poskrbela za naju, ko sva ji opisala svoj položaj. Ker nisva nameravala zjutraj ostati na zajtrku, nama je dala popust oziroma je zaračunala samo prenočitev.« Potem ko sta se v sobi malce osvežila, sta se odpravila na večerjo. Že tretjič sta obiskala restavracijo Zvezda, po večerji pa sta v hotelu naletela še na pravo veselico.» Najprej sva zaslišala živo glasbo, živahno glasbo s harmoniko, nato pa zagledala gručo starejših ljudi, ki so se veselili in plesali, in sva malce postala in poslušala nekaj skladb. Nato pa je bil res že čas za spanje,« o zaključku dneva pripoveduje Jose Luis: »Spala sva kot ubita, saj je bila postelja zelo udobna, midva pa izmučena od dolgega dneva, polnega dogodivščin.«