FOTO: Vožnja z lojtrnikom in skrivnosti presihajočega Cerkniškega jezera

Turistična patrulja je nazaj. Ponovno se vračamo v slovenske občine, kjer s pomočjo tujih turistov ocenjujemo slovensko lokalno ponudbo in prijaznost, preverjamo urejenost kraja, možnosti nočitev in vse, kar je tujcem ob obisku naših krajev pomembno. Najprej smo obiskali Cerknico.

V Cerknico smo tokrat poslali Nizozemko Simone, ki v Sloveniji prebiva že 16 let, na izletu pa sta jo spremljala njen kuža in prijateljica Wilma, prav tako Nizozemka, zaljubljena v Slovenijo. »Slovenija je čudovita dežela z dobrosrčnimi in inteligentnimi prebivalci z veliko turističnega potenciala, ki pa hkrati delujejo negotovi, ko govorimo o promociji destinacij in lokalne turistične ponudbe. Mislim, da bi morali biti Slovenci ponosni na svojo deželo in jo ponosno predstavljati tudi svetu,« je povedala Simone.

Najprej okrepčilo

Simone in Wilma sta si pred odhodom priskrbeli nekaj ključnih informacij o obiskanem kraju. V pomoč so jima bile spletne strani www.hisaizrocila.si, www.notranjski-park.si in www.jezerski-hram.si, na www.booking.com pa sta rezervirali prenočišče. Pri tem sta bili prijetno presenečeni nad hitrimi odgovori, ki sta jih po elektronski pošti prejeli od turističnih delavcev, ki sta jih prosili za informacije.

Na pot sta se podali z avtom in v Cerknico prispeli v petek popoldne. Najprej sta poiskali turističnoinformacijski center, ki pa je bil (verjetno zaradi koronaukrepov) zaprt. Tudi večina restavracij je bila zaprta in le prijaznim domačinom, ki so ju napotili naprej, se lahko zahvalita, da nista ostali lačni. Ko sta našli, kot se je zdelo, edino odprto gostilno, sta si privoščili kosilo. »Hrana je bila okusna, postrežba pa hitra in prijazna,« je dejala Simone.

Zajtrk z razgledom s terase Eko kmetije Gerbec

Z lojtrnikom okoli jezera

Novice Svet24

Plusi in minusi.

Po kosilu sta se odpravili do Eko kmetije Gerbec v Grahovem, kjer sta bili dogovorjeni za nastanitev. »To je zelo lepa lokacija, z izjemnim razgledom na Cerkniško jezero, ki ga lahko občuduješ kar s terase turistične kmetije. Družina, ki naju je gostila, je bila izredno prijetna,« je bila zadovoljna Simone. Potem pa sta jo mahnili proti Dolenji vasi, kjer sta začeli svojo prvo dogodivščino – vožnjo z lojtrnikom po Cerkniških poljih. Na turistični kmetiji Kontrabantar so ju nadvse lepo sprejeli, po vrnitvi z vožnje so ju postregli še z domačim sokom, medtem ko so jima razkazovali kmetijo. »Škoda, da gospod, ki naju je peljal z vozom, ni znal angleško, vseeno pa sva zelo uživali v pokrajini in razgledih,« je povedala Simone in dodala: »Sva pa vožnjo z lojtrnikom precej plačali, saj je drugače namenjena vožnji skupin, zato je tudi cena taka – za več ljudi.« Na poti nazaj v Grahovo sta se ustavili v slaščičarni na tortici in sladoledu ter kupili nekaj pršuta, ki sta ga nameravali zobati zvečer ob prijetnem pogovoru na terasi kmetije Gerbec.

Spoznavanje ljudskih običajev in tradicionalnih obrti

»Naslednji dan sva se po slastnem zajtrku z domačo salamo in dišečo kavo z Wilmo odpravili do Hiše izročila v Dolenji vasi, kjer sva spoznali Ljobo Jenče in njenega sina. Ljoba je o jezeru in tem območju zagreto pripovedovala z velikim ponosom, govorila je o ljudskih izročilih in obrteh, ki se s časom seveda izgubljajo, a jih k sreči s pomočjo njenih somišljenikov še vedno dokaj uspešno ohranjajo. Pokazala nama je, kako se lan iz rastline predela v tkanino, in z Wilmo naju je presenetilo, koliko dela in truda je vloženega v to,« je Simone navdušeno pripovedovala. Spoznali sta tudi postopek destiliranja – pridobivanja eteričnega olja jelke, ki se uporablja za izdelavo drevakov. »Všeč mi je spoznavanje lokalnih obrti, saj zgovorno pričajo o življenju nekoč. Ljobin sin Lenart Perko je mojster posebne obrti – izdeluje namreč zelo kakovostne kuharske nože. Lahko si predstavljate, da bo v kuhinji veselo, ko se vrnem domov,« se je namuznila Simone.

Simone je navdušeno spremljala razlago o izdelavi drevaka v delavnici pred muzejem.

Naslednjič pa vožnja s kanujem

Novice Svet24

Cene obiska.

Predzadnja postaja nizozemskih turistk je bil Notranjski regijski Park, kjer sta uživali v odlični kavi in kratkem sprehodu po Učni poti Drvošec. Nista namreč želeli zamuditi termina za voden ogled v Muzeju Cerkniškega jezera Jezerski hram. »V zelo dobri angleščini nama je prijazna vodička Kristina pojasnila pojav izginjajoče vode, presihajočega jezera, njen oče pa nama je razkazal delavnico drevakov. Ogledali sva si poučen film o obnašanju jezera v različnih letnih časih, pa tudi maketo, s pomočjo katere si precej lažje predstavljam, kako je presihanje videti v resnici,« je povedala Simone. Izlet v Cerknico Simone in Wilme gotovo ni pustil ravnodušnih. »Zelo lahko dostopen kraj, pot je jasno označena, možnosti parkiranja so ogromne, obiskovalcu pa je na vsakem koraku na voljo precej informacij o živalskih prebivalcih območja in značilnih rastlinah – te so zapisane na ličnih tablah, ki so posejane po Cerknici in njeni okolici. Na žalost nama je tokrat zmanjkalo časa za raziskovanje in dogodivščine ob Cerkniškem jezeru, a sem si že obljubila, da se ob naslednjem obisku zagotovo po jezeru zapeljem še s kanujem,« nam je zaupala Simone.