Turistična patrulja v Črenšovcih

»Povsod ti nazdravljajo z belim špricarjem in nudijo gore hrane«

Zoran Franc
23. 2. 2019, 07.55
Deli članek:

Trinajsto mesto, ki so ga obiskali tuji turisti, so bili Črenšovci. Tja smo poslali Lauro iz Dublina, ki je s seboj na pot povabila Sadhbh.

Osebni arhiv
Brez belega špricarja ne gre. Tako sta se dekleti zabavali v družbi domačinov.

Laura živi v Sloveniji od julija 2017 in s ponosom je dejala, da se je lanskega oktobra pri nas poročila ter skupaj z možem živi v Domžalah. V Slovenijo in Slovence je zaljubljena. Obožuje razgibano pokrajino in čudovite razglede, Slovence pa opiše kot izjemno gostoljubne in nasmejane ljudi, polne vedrine. Lauri je na potepu družbo delala prijateljica, ki prihaja prav tako iz Dublina in je pred tremi meseci pri nas spoznala svojega partnerja. Pri preverjanju podatkov o občini Črenšovci, kamor sta bili dekleti namenjeni, je Laura spoznala, da v občini šele vstopajo v turizem, zato je težko najti koristne informacije za tujce.

ARHIV
Plusi in minusi občine Črenšovci.

Na facebooku je za mnenje in pomoč prosila prijatelje, ki so združeni v skupini Tujci v Sloveniji. Preverila je tudi najbližji turističnoinformacijski center, ki stoji v Beltincih. Povedala je, da so ji tako eni kot drugi ponudili številne informacije o okolišu, največ informacij pa je dobila pozneje od Ide in Mareta, lastnika apartmajev Repincelj, v katerih sta s Sadhbh bivali.

Do Tinekovega broda

»Najprej moram reči: 'Bravo, Slovenija, še enkrat ti je uspelo!' S Sadhbh sva preživeli čudovit vikend. Tokrat sva bili prvič v Prekmurju in zagotovo ne zadnjič. Ko sem poizvedovala o občini in kraju, nisem dobila ravno spodbudnih informacij. Mnogi so mi zatrdili, da tam ni skoraj ničesar, kar bi lahko kot turist doživel, zato sva na pot vzeli tudi nekaj družabnih iger in igralne karte, če ne bi imeli kaj početi. A zgodilo se je nasprotno. V Črenšovcih je toliko za videti in doživeti, da sva imeli premalo časa,« je razlagala Laura. Na pot sta krenili z vlakom iz Ljubljane do Maribora, nato pa pot nadaljevali z avtobusom.

osebni arhiv
Dekleti je v gostilni sprejel tudi ljudski pevski zbor Žižole in jima za dobrodošlico zapel ljudski pesmi.

V Črenšovcih ju je na avtobusni postaji pričakala gostiteljica in ju odpeljala do apartmaja. »Najprej nama je postregla pijačo dobrodošlice, nato pa nama razkazala apartma, ki sprejme štiri ljudi, ima lastno kuhinjo in kopalnico. Apartma je obkrožen z velikim vrtom, na katerem na obiskovalce čakata dve gugalnici. Po ogledu naju je Ida odpeljala do Gostilne Jaklin, ki stoji v središču Črenšovcev. Tam naju je pričakal lokalni pevski zbor Žižki, ki je zapel dve tradicionalni pesmi in z nama nazdravil s špricarjem. Malce smo še poklepetali, nato pa skupaj sedli za mizo in si privoščili obilno kosilo, sestavljeno iz lokalnih dobrot. Po kosilu smo se vrnili do apartmaja, Mare, Idin mož, nam je pripravil kolesa in skupaj smo odkolesarili do Tinekovega broda.

arhiv
Ocene Laure in Sadhbh ob obisku Črenšovcev.

Med potjo naju je Ida opozorila na številne zanimivosti, med drugim tudi na hišo Vlada Kreslina,« je povedala Laura. Kolesarili so mimo polj in gozdov, kjer so iz zemlje kukali že prvi zvončki, ter uživali v prijetnih, skoraj pomladnih sončnih žarkih. Ko so prispeli do Tinekovega broda, so jih počastili s »špricarjem«, nato pa jih skupaj z drugimi domačini z brodom večkrat zapeljali od levega do desnega brega reke Mure. Domačini so v tem času pripovedovali zgodbe o kraju, brodu, vsakoletnem obisku predsednika in običajih ter navadah.

Za sprostitev v toplice

Sonce je skoraj že zašlo, zato je bil čas, da se počasi vrnejo do apartmaja. »Regija je prepletena s kolesarskimi stezami in pohodnimi potmi. Gre za čudovito, ravninsko območje, ki ga krasijo prostrana polja in gozdovi. Povsod ti nazdravljajo z belim špricarjem in ponujajo gore hrane. Očarana sem bila. Ko smo se vrnili, naju je Ida povabila na obisk, ponudila vroč čaj in tiramisu, ki sta ga pripravili hčeri. Bilo je prijetno. No, nato nama je družina predlagala, da si privoščiva še nekaj razvajanja. Odpeljali so naju v Terme Banovci. Čudovito termalno kopališče, s štirimi zunanjimi in enim notranjim bazenom, ki ponuja počitek in sprostitev vsakemu obiskovalcu. Topla termalna voda je še kako prijala po štiriurnem potovanju in kolesarski pustolovščini,« je pripovedovala Laura. Okoli 22.30 sta se vrnili do apartmaja in prijetno utrujeni hitro zaspali.

osebni arhiv
Večer sta izkoristili za razvajanje v Termah Banovci.

Spoznavanje Prekmurja

Naslednje jutro ju je prebudilo sonce. Obetal se je čudovit sončen dan, zato sta dekleti hitro pospravili svojo prtljago in odhiteli na zajtrk, ki sta ga že pripravila Ida in Marko. Ponudila sta domač kruh, jajca in sadje, pa tudi kavo in čaj. »Načrtovali sva, da si bova še enkrat podrobneje ogledali Črenšovce, nato pa se okoli 17.30 z avtobusom odpravili proti Ljubljani. A tudi Ida in Mare sta bila namenjena v Ljubljano ter nama zato ponudila prevoz, obenem pa naju povabila na ogled znamenitosti. Po zajtrku sva s Sadhbh tako ponovno sedli na kolo in se dogovorili, da se vrneva okoli 12. ure. Ogledali sva si številne čebelnjake in obiskali cerkev ter spominski park. Cerkev je bila odprta, lahko sva si ogledali tudi njeno čudovito notranjost, nato pa sva se sprehodili po spominskem parku. Ker nama je ostalo še nekaj časa, sva se odpeljali še do cerkve svete trojice v Odrancih. Izvedeli sva, da so cerkev zgradili domačini sami, a se je za nekatere to tragično končalo. Zaradi arhitekturne napake se je zrušil strop in nekaj ljudi je v nesreči umrlo. Po ogledu Odrancev in cerkve sva se vrnili do najinega apartmaja ter se pripravili na potep, ki sta nama ga pripravila Ida in Mare,« je vneto pripovedovala Laura.

osebni arhiv
Do čudovite cerkve v sosednji vasi Odranci sta dekleti odkolesarili.

Pot jih je vodila mimo dveh romskih naselij proti Lendavi. Ida in Marko sta vso pot skrbela za izčrpne informacije o kraju in pripovedovala o različnih dogodkih ter aktivnostih, ki se dogajajo v različnih letnih časih v Prekmurju in ki jih je vredno obiskati. »Ko smo prispeli v Lendavo, so nas objeli številni vinogradi. Ogledali smo si grad in cerkev, Ida pa je povedala še zgodbo o podzemnem predoru, ki vodi od gradu do cerkve in ki je princesi omogočal pobeg. Zapeljali smo se tudi do Vinariuma, stolpa, ki ponuja razgled na sosednjo Hrvaško, Madžarsko in Avstrijo. Občudovali smo okolico in prepredene vinske ceste, nato pa se odpeljali do tropskega vrta v Dobrovniku, kjer smo si ogledali vzgojo številnih orhidej in tudi drugih tropskih rastlin. Dobro je poskrbljeno za tujce, saj so vse informacijske table in opisi tudi v angleškem, nemškem in madžarskem jeziku. V nakup vstopnice je bil vključen tudi popust na nakup orhideje in greh bi bil, če si kakšne ne bi kupila. Po ogledu smo se odpeljali še do cerkve gospodovega vnebohoda v Bogojini, ki jo je oblikoval slavni slovenski arhitekt dr. Jože Plečnik. Bilo je čudovito. Potem pa smo se odpeljali še do Moravskih Toplic, kjer smo si privoščili kosilo. Ponovno so nam ponudili zvrhane krožnike odlične lokalne hrane. Mare nama je povedal, da je gostilna dobila tudi nagrado za najboljšo gibanico. Ker sva bili preveč siti od kosila, ki ga je pospremil tudi sladoled z bučnim oljem in bučnimi semeni, sva nekaj hrane in gibanico vzeli za domov. Siti in z nepozabnimi vtisi sva se tako skupaj z Ido in Maretom odpeljali v Ljubljano. Naj še enkrat povem, da sva imeli čudovit vikend, v katerem sva spoznali bogato zgodovino Prekmurja in številne zanimivosti, ne samo v Črenšovcih, temveč tudi v okolici. Gre za kraj, ki ga je vredno obiskati in kamor se bova zagotovo še vrnili!«

osebni arhiv
Pogled iz Vinariuma na Črenšovce.