Turistična patrulja v Kočevju

Kljub dolgim pohodom skozi gozd medvedov nista srečala

Zoran Franc
31. 1. 2019, 07.30
Deli članek:

Deveto obiskano mesto je bilo Kočevje. Tja smo poslali Čeha Pavla, ki je na izlet povabil svojo študijsko prijateljico Agnieszko iz Poljske.

Osebni arhiv
Pavel in Agniszka

Pavel je prišel v Slovenijo na študijsko izmenjavo pred štirimi meseci. Pove, da si je v tem času ogledal precej slovenskih krajev, med njimi tudi Škocjan, Tolmin, Grintovec ... Slovenijo opiše kot dih jemajočo deželo, izjemno varno, z bogato naravno in kulturno dediščino ter prijaznimi, ekološko ozaveščenimi ljudmi.

Dobre transportne povezave

Na pot sta se odpravila z lastnim avtomobilom, a sta prej preverila tudi ponudbo javnega prevoza. »Preverila sva, kako bi bilo, če bi se odločila za potovanje z avtobusom, in ugotovila, da avtobusi vozijo vsak dan, na eno uro. Zdi se mi izjemno dobra povezava glede na oddaljenost. Kljub temu sva se odločila, da se v Kočevje odpeljeva z lastnim avtomobilom. Je precej hitreje, udobneje in tudi ceneje.

osebni arhiv
Plusi in minusi v Kočevju.

Mesteca ni bilo težko najti, sledila sva zgolj cestnim oznakam. Presenetilo me je, da so ceste lepo urejene in počiščene, kljub snegu,« pripoveduje Pavel. V Kočevje sta prispela po dobri uri vožnje. Na poti sta uživala v opazovanju speče narave, ki se je bliskovito spreminjala in neprestano vijugala, zdaj gor, zdaj dol. Pred odhodom sta preverila tudi nočitvene kapacitete in se odločila, da prenočita v hostlu Bearlog.

osebni arhiv
Hostel Bearlog.

»Hostel sva izbrala predvsem zaradi ugodne cene, pa tudi zaradi lege, saj je le streljaj stran od mestnega jedra. Hostel je povsem primerljiv tudi s kakšnim hotelom. Osebje je izjemno prijazno in naklonjeno turistom, sobe so udobne, čiste in urejene. Iz najine sobe sva imela pogled na čudovito cerkev svetega Jerneja, na žalost pa so naju njeni zvonovi tudi precej zgodaj zbudili. (smeh) Lahko še povem, da pripravljajo izjemno okusen in nasiten zajtrk, ki je vključen v ceno. Tako sva bila v nedeljo sita vse do poznega kosila. V hostlu sva opazila nalepke, ki svetujejo varčevanje z vodo in elektriko. Sicer pa menim, da ste Slovenci izjemno ekološko in trajnostno naravnani in bi lahko bili marsikateri državi s svojim početjem za zgled,« pohvali Pavel.

Sreča, da imajo več spletnih strani

Predhodno sta preverila tudi spletne strani, med katerimi pohvalita www.visitdolenjska.eu. »Uradna spletna stran občine Kočevje je izključno v slovenščini, kar pa po mojem mnenju ni najbolj primerno za turiste. Kot Slovan, z osnovnim znanjem slovenščine, lahko povem, da turistom ne ponujajo uporabnih informacij. Želel bi izpostaviti spletno stran kocevsko.com, ki daje angleško govorečemu turistu široko paleto informacij o kraju, dejavnostih, prireditvah in nastanitvah.

osebni arhiv
kočevje tabela

Glavna atrakcija, poleg stare cerkve, pa je, kot sem uspel razbrati, nedvomno narava. Zanimiv se mi je zdel tudi vojaški bunker Škrilj, a se je treba za obisk predhodno dogovoriti. Prijavljenih pa mora biti vsaj 15 ljudi. Nisva poskušala sreče,« pravi.

Kljub snegu na Mestni vrh

Čeprav sta na spletnih straneh našla precej priročnih informacij, sta se nadejala, da bosta več in bolj izčrpne informacije dobila v turističnoinformacijskem centru (Tic). »Ta je bil v času najinega prihoda zaprt. Znašla sva se nekoliko po svoje. Za pomoč sva prosila simpatično in energično receptorko v hostlu, ki nama je postregla z obilico uporabnih nasvetov in priporočil. Ker oba rada hodiva, sva se odločila, da obiščeva Mestni vrh. Lahko povem, da je Kočevsko raj za pohodnike. Ponuja veliko pohodniških poti in je obdano s slikovito pokrajino, ki jo krasijo potoki in reke ter čudoviti gozdovi.«

osebni arhiv
Na pohodu ju ni motil niti močan veter.

Zaledenelo Rudniško jezero

»Obiskala sva tudi Rudniško jezero, za katero menim, da je poleti idealen kraj za kopanje, v ostrejši zimi pa prostor, kjer lahko uživajo ljubitelji drsanja. Med najinim obiskom je bil led žal pretanek, da bi lahko drsala, in je razpokal že ob lažjem sestopu. V bližini jezera sem opazil tudi tablo, s katere sem razbral, da si je mogoče izposoditi potapljaško opremo. Na spletni strani Tica pa sem prebral, da si je mogoče izposoditi kolesa, a žal le v toplejšem obdobju leta. Turistične znamenitosti so dobro označene, tudi pohodniške poti. Upal bi si trditi, da precej bolje kot drugod po Sloveniji,« razlaga Pavel.

File jelena z gozdnimi sadeži

Ko se je dan začel prevešati v večer in sta se nekoliko premražena vrnila z Mestnega vrha v hostel, sta postala lačna. Prijazna receptorka jima je priporočila, da obiščeta bližnji lokal, kjer ponujajo odlične burgerje in strežejo lokalno pivo. Sita in utrujena od poti sta se vrnila v hostel in kmalu zaspala. Zjutraj so ju iz sna prebudili zvonovi cerkve svetega Jerneja. Odpravila sta se na zajtrk, nato pa še enkrat obiskala Rudniško jezero. Po obhodu okoli jezera sta se po priporočilih domačinov sprehodila še po nasprotni strani grebena. Uživala sta v čudovitem razgledu in opazila celo Alpe. »Kljub precej nizkim temperaturam je bil izlet izjemna izkušnja. Čudovito je bilo,« pove Pavel. Po pohodu sta se odpravila na kosilo. Odločila sta se, da pokusita nekaj lokalnega, zato sta se odpravila v gostišče Falkenau, ki jima ga je priporočila receptorka. Privoščila sta si dušeno divjačino z brusnicami in kruhovimi cmoki. »To jed sem prvič pokusil. Naj povem, da je bil okus izjemno izrazit. Točno to, kar sem želel. Tako dobre hrane v Sloveniji še nisem jedel. Izjemno sva bila zadovoljna. Privoščila sva si tudi lokalno pivo, ki mi osebno ni bilo všeč, a ga je vsekakor vredno pokusiti,« pohvali Pavel. Po obilnem kosilu sta se sprehodila še skozi vasico Kočevska Reka, nato pa se počasi odpravila nazaj v Ljubljano.

osebni arhiv
Rudniško jezero je bilo zamrznjeno.

»Kraj je sestavljen iz številnih manjših vasi in zaselkov, ki soobdani z gozdovi. Skozi strnjena naselja se vijejo ozke ceste, ob katerih stojijo hiše z nevsiljivo in prijetno arhitekturo. Mesto je idilično, sploh ko ga opazuješ z bližnjih hribov. Imela sva priložnost, da sva Kočevje obiskala pozimi, ko se je razkazovalo pokrito z belo snežno odejo, v pravljični lepoti,« poetično zaključi Pavel.