Turistična patrulja

Do Svetega Jurija ob Ščavnici in domov le z avtostopom

Zoran Franc
3. 12. 2018, 15.30
Posodobljeno: 3. 12. 2018, 15.30
Deli članek:

V zadnjem novembrskem tednu začenjamo novo sezono že dobro utečene in znane Turistične patrulje. Tokrat smo tuje turiste poslali v Prlekijo.

osebni arhiv
Kljub dežju sta si privoščila sprehod okoli jezera.

Kot prva v novi sezoni sta ste na pot odpravila Španec Miki, ki prihaja iz mesteca Sabadell v Kataloniji, in Angelika, ki prihaja iz Novogrudoka v Belorusiji. V Sloveniji sta trenutno na polletni študijski izmenjavi. Našo zeleno deželo opišeta kot prijetno, z izjemno pestro kulturo in narečji. »Nisva še prav veliko potovala, a vsi, ki sva jih srečala, so bili izjemno prijazni in ustrežljivi,« pove Miki.

Iz Ljubljane do Ptuja na stop

Miki in Angelika sta se na pot do Svetega Jurija ob Ščavnici pripravljala tri dni. Predhodno sta preverila spletno stran občine, ki pa ne ponuja veliko informacij za turiste. Stran je izključno v slovenskem jeziku in namenjena občanom, tako si z informacijami nista mogla veliko pomagati. Precej težav sta imela tudi z iskanjem prenočišča, saj v kraju ni hotela ali gostilne, ki bi ponujala prenočitve. Težava je bila tudi prevoz. Iz Ljubljane do Svetega Jurija ob Ščavnici bi sicer lahko pripotovala z avtobusi, a bi bilo to precej drago, velikokrat bi bilo treba tudi prestopiti. V nedeljo možnosti za vrnitev z avtobusom nista imela. Tako sta se odločila za avtostop.

osebni arhiv
Na Ptuju sta iskala možne informacije, kako priti do Svetega Jurija ob Ščavnici.

Avtostop še do cilja

Miki in Angelika sta tako z avtostopom iz Ljubljane uspela pripotovati do Ptuja. »Peljala sva se s prijaznim dekletom, ki nama je svetovala, naj na Ptuju obiščeva turističnoinformacijski center (Tic) in tam vprašava, kako lahko nadaljujeva pot,« pove Angelika. A v Ticu ju niso čakale ravno spodbudne informacije. Informatorka jima je povedala, da ni avtobusne povezave od Ptuja do Svetega Jurija ob Ščavnici. Pot sta morala nadaljevati z avtostopom. Zavila sta še v bližnjo trgovino in nakupila nekaj hrane za večerjo, saj sta predvidevala, da bosta do cilja prišla precej pozno, ko bodo trgovine že zaprte.

Možnosti prenočitev v Svetem Juriju ob Ščavnici ni

»Ob preverjanju informacij o nastanitvi na uradni spletni strani občine sva sicer našla štiri ponudnike v bližini, a so bili vsi od Svetega Jurija oddaljeni od sedem do 13  kilometrov. Sicer bi bil najboljša izbira Hotel Bioterme v Mali Nedelji, a je bil za najin 'budžet' predrag. Kljub temu ideje nisva takoj opustila, odločila sva se, da proti večeru obiščeva terme in uživava. Iskala sva naprej in tako na spletni strani Booking.com našla primeren kraj za prenočitev. To je bila Turistična kmetija Vrbnjak, ki je bila od term oddaljena dobro uro,« pripoveduje Miki. Ko sta prispela do Svetega Jurija ob Ščavnici, sta se najprej sprehodila po zaselku, tam pa našla odprta le še bar in picerijo. Po kalvariji z avtostopi sta bila že precej utrujena in lačna, zato sta se odločila, da si privoščita pozno kosilo. »Natakarico sva vprašala, kako lahko prispeva do Bioterm in do turistične kmetije, pa nama je prijazno, sicer v polomljeni angleščini, odgovorila, da žal ni taksijev ali avtobusov, a da so poti dobro označene s kažipoti. Ko sva zapuščala picerijo, je bilo že temno, zato sva imela z avtostopom precej smole. A na koncu nama je uspelo. Prijazen gospod, ki nama je ustavil, naju je zapeljal do sedem kilometrov oddaljenih Bioterm. Tam sva uživala v različnih džakuzijih, bazenih in savnah. Povedati moram, da je termalni del lepo urejen, namenjen pa predvsem počitku in sproščanju,« razkrije Miki. Ob 21. uri sta se odpravila do turistične kmetije, kjer sta nameravala prenočiti. V deževnem, hladnem in meglenem večeru sta hodila dobro uro po ozki cesti, brez javne razsvetljave in avtomobilov. Na cilju ju je pričakala prijazna družina s pijačo dobrodošlice. Precej utrujena sta legla k počitku in takoj zaspala.

V nedeljskem jutru sta si privoščila odličen domač zajtrk za pet evrov, nato pa sta se razgledala po kmetiji. Prijazen lastnik ju je popeljal po posestvu in jima pokazal konje, prašiče, kokoši in drugih živali.

Mlin na veter, cerkev in kosilo

Na kmetiji sta spoznala dekle, ki je bila na krajšem oddihu. »Ker nisva imela avta, sva jo prosila, ali bi naju lahko zapeljala do Svetega Jurija ob Ščavnici. Prijazno je privolila in tako smo se dogovorili, da si skupaj ogledamo okolico in Sveti Jurij ob Ščavnici. Med potjo smo si ogledali mlin na veter v kraju Stara Gora in posneli nekaj fotografij, nato pa se odpeljali do Svetega Jurija ob Ščavnici. Tam smo si ogledali cerkev, se sprehodili do pokopališča, nato pa zavili v bližnji bar.« Ob srkanju vroče čokolade so v daljavi zagledali jezero, a se nato niso odpeljali v njegovo bližino, saj vreme ni dopuščalo prijetnega sprehoda. V gostilni nedaleč stran so si nato privoščili kosilo, kjer so jim postregli z odlično juho. Miki in Angelika sta se novi prijateljici zahvalila za čas in druženje, okoli 15. ure pa sta se z avtostopom namenila nazaj proti Ljubljani. »Naletela sva na izjemno prijazne in ustrežljive voznike. V Ljubljano sva prispela v manj kot v treh urah. Najboljše na najinem potovanju so bili izjemno prijazni in ustrežljivi ljudje, hrana, lepo urejene terme in prijetno domačna kmetija, kjer sva prenočila. Pograjal bi slabe transportne povezave. V Svetem Juriju ob Ščavnici ni veliko za videti in doživeti, pa tudi vreme nama ni bilo preveč naklonjeno. Za takšen izlet potrebuješ avtomobil, a najem bi bil za najin 'budžet' žal predrag,« zaključi Miki.

osebni arhiv
Mlin na veter v kraju Stara Gora