Turistična patrulja

Speče mestece z italijanskim pridihom in ozkimi uličicami

Z.F.
21. 2. 2018, 19.51
Posodobljeno: 22. 2. 2018, 12.35
Deli članek:

Samantha in Graham prihajata iz Velike Britanije, natančneje iz Anglije. Že 25 let je njuno delo potovanje in odkrivanje sveta. Obiskala sta že veliko skritih kotičkov modrega planeta, trenutno pa se navdušujeta nad skritimi slovenskimi.

osebni arhiv

arhiv
Tako sta Samantha in Graham ocenila Kanal ob Soči

V Sloveniji ju navdušujejo hribi, zeleni gozdovi, zračnost, ulice, ki se ne dušijo pod trumami živčnih in drvečih ljudi, čudoviti kotički neokrnjene narave, ki se skrivajo nedaleč stran od mesta, in mir. »Še vedno dajete velik poudarek čistoči, ezoteriki, obožujete svež zrak, ki zaveje med ulicami. Nepredstavljivo je, da lahko vodo iz potoka med odkrivanjem planin piješ, ne da bi jo bilo treba prečistiti. Presenetili so naju tudi ljudje. Zelo odprti so, čeprav na začetku nekoliko sramežljivi in zadržani. Hitro spregovorijo,« sta povedala Samantha in Graham, ki sta se udeležila že lanske poletne turistične patrulje, zato je bilo odkrivanje in ocenjevanje tega primorskega mesteca za njiju nekoliko lažje.

V kraju ni nastanitev

Povedala sta, da rada prečesavata Slovenijo in da jima raziskovanje manjših občin ter krajev, kot jih raziskujemo v turistični patrulji, veliko pomeni, saj tako odkrivata pristno kulturo, ljudi in navade. »Že nekaj dni pred obiskom mesteca sva se odločila preveriti ponudbo in zanimivosti kraja, zato sva brskala po spletnih straneh, ki omenjajo Kanal ob Soči. Teh strani je več, toda največ koristnih informacij sva našla na spletni strani

osebni arhiv
Čudovito majhno mestece, ki ga varuje zelena reka Soča.

Turističnoinformacijskega centra (Tic) Kanal. Ugotovila sva, da se največ dogaja poleti. Takrat imajo organizirane tudi skoke v Sočo. Mestece z okolico je drugače odličen kraj za kolesarjenje in pohodništvo. Na spletni strani so predstavljeni tudi številni muzeji in zgodovinske poti ter druge znamenitosti, vendar so v zimskem času zaprti,« je dejala Samantha. Na spletni strani Tica sta našla tudi nastanitev, ki je od Kanala ob Soči sicer oddaljena dobrih 10 kilometrov, kajti v tem času v mestu ni mogoče dobiti prenočišča. Prespala sta nato v Kojskem, na posestvu Pintar, ki se ponaša z odličnimi vini ter tudi siri, zajtrki in lepo opremljenimi sobami.

arhiv

Tako organizirana sta bila skoraj pripravljena na pot, najti sta morala le še prevoz. Najprej sta preverila, ali je mogoče potovati z javnim prevozom, a kaj hitro ugotovila, da tako ne bo šlo. Zato sta se odločila najeti avtomobil.

Vreme jima je ustrezalo

Na pot sta se odpravila pretekli petek, okoli sedme ure zjutraj. Iz Ljubljane do Kanala sta potrebovala dobro uro in pol. Uživala sta v sončni vožnji in se veselila dogodivščin. Ko sta prispela, sta ju presenetila čudovit pogled na neokrnjeno naravo in mir, ki je spal nad mestom. »Čudovito mestece, izjemno ljubko, vsekakor se čuti pridih italijanske umetnosti, ko se sprehodiš po ozkih uličicah. In ta čudovita barvitost. Staro, a ne zapuščeno ali pozabljeno. Rustikalno. Lahko bi rekla, da je speče mesto polno nasprotij. V eni od manjših vaških gostiln sva si privoščila kavo in uživala v miru. Bilo je le še nekaj domačinov. Povedati moram, da je okrepčevalnica na čudoviti lokaciji, saj omogoča pogled na reko in celotno staro mestece,« je razložila Samantha.

arhiv

Po krajšem postanku sta se peš odpravila v središče mesta in poiskala Tic. V njem sta našla prijazno turistično informatorko, ki jima je ponudila brošure in jima svetovala. »Govorila je odlično angleško, veliko nama je svetovala in priporočila,« je dejal Graham.

Sprehodi in ogledi

Ogledala sta si cerkev Marijinega vnebovzetja in Neptunov vodnjak, ki je bil postavljen leta 1815 s pomočjo grofa Coroninija, nato pa sta se odpravila do gostilne, oddaljene pet kilometrov, ki jo je priporočila informatorka. »Kosilo sva si privoščila v odlični restavraciji, ki stoji ob reki. Pokusila sva postrv s špinačo in kuhanim krompirjem. Bilo je zelo okusno,« je povedal Graham. Natakarica sicer ni govorila angleško, a se je trudila, da so se lahko sporazumeli. Po kosilu sta se vrnila v mesto in se odločila, da se bosta na predlog turistične delavke povzpela na Kanalski Vrh, kjer sta si ogledala akumulacijsko jezero, ki ga koristijo za potrebe elektrarne Plave.

osebni arhiv
Sprehod okoli akumulacijskega jezera, ki ga uporabljajo za potrebe elektrarne Plave.

»Bilo je čudovito, saj sva se okoli akumulacijskega jezera sprehodila v popolni tišini. Nikogar ni bilo. Vznemirljiva izkušnja, ki ji je treba ob umetnem jezeru pripisati čudovit razgled na okolico in naravo,« je poudarila Samantha. Po sprehodu in ogledu jezera sta se vrnila v Kanal ob Soči ter se še enkrat sprehodila po ozkih in romantičnih uličicah, ki so klicale k skrivalnicam. Na sprehodu skozi mesto sta obiskala tudi prenovljeni trg Kontrada in si privoščila skodelico čaja v eni od starejših gostilnic.

Sir in vino

Ker se je dan počasi prevešal v večer, sta se odpravila do apartmaja. Povedala sta, da sta bila tako z osebjem kot tudi z apartmajem zadovoljna. Ob prihodu so jima ponudili sirno ploščo, postregli pa so ju tudi z odličnim hišnim vinom. Apartma je bil prostoren, čist in moderno opremljen. Samantha se je navdušila nad ogromno teraso pred dnevnim prostorom in bazenom. »Bilo je čudovito. Res je, da na recepciji niso govorili angleško, a smo se uspeli sporazumeti. Zvečer sva ob kozarcu vina uživala v miru kar na terasi,« je dodala.

Solkanski most in Sveta Gora 

Naslednje jutro sta najprej odšla na zajtrk, potem pa sta se odpravila proti Solkanu. Tam sta si po predlogu informatorke ogledala Solkanski most, posnela nekaj fotografij, nato pa odšla še do Svete Gore in si tam ogledala baziliko. »Bilo je čudovito. Na vrhu je bil prekrasen razgled na celotno dolino in sosednje gore. Zaradi jasnega vremena sva lahko videla celo Triglav. Ob baziliki je tudi samostan. Sprehodila sva se naokoli, nato pa si še znotraj ogledala lepo urejeno baziliko. Uživala sva v spomladanskem vremenu ter videla cvetoči žafran in zvončke, ki so tu in tam že kukali iz zemlje, medtem ko je ne daleč stran zemljo prekrivala debela snežna odeja,« je navdušeno pripovedovala Samantha. Po ogledu bazilike sta se Graham in Samantha počasi vrnila proti Ljubljani.

Speče mesto

»Priznati je treba, da sva najverjetneje videla vse, kar se je v tem letnem času dalo videti. Povedati je treba, da so vsi muzeji in ostale kulturnozgodovinske ustanove v tem času zaprti. Prav tako ni bilo na voljo nobenega vodiča, ki bi o kraju povedal kaj več; denimo o nastanku mesta, pomembnih osebnostih kraja in podobno. Toda priznati moram, da me je mestece prepričalo. Ima namreč neko posebno energijo, ki te posrka vase,« sta izkušnjo opisala Samantha in Graham, ki sta v spečem mestecu uživala.