Pravi, da se pri nas dobro počuti, všeč so mu narava, način življenja, ki je precej bolj miren od španskega, in tudi ljudje. Povedal je, da sicer nismo tako temperamentni in glasni kot Španci, vendar se hitro odpremo in spustimo ljudi blizu.

Juan je v turistični patrulji že sodeloval. Letos poleti je s prijateljicama obiskal Trbovlje in užival v raziskovanju knapovskega mesta. Takrat je pohvalil izvrstno lokalno kulinariko, čudovit pogled, ki ga ponuja Kum, ter zanimiv in poučen sprehod po rudniku. Tokrat smo ga poslali v Sežano.

cene obiska
Svet 24
Cene obiska Juana

Zamuda vlaka ju ni spravila v slabo voljo

Sežano je ocenil s svojo prijateljico Veronico, ki tako kot on prihaja iz Španije, in sicer iz Galicije, medtem ko sam prihaja iz Murcie. Juan nam je povedal, da je tudi Veronica na izmenjavi in da se je raziskovanja Sežane s prijateljico zelo veselil. Na pot sta se odpravila v soboto okoli 13. ure, z vlakom iz Ljubljane, vendar je imel ta dvourno zamudo, zato sta v kupe sedla šele okoli 15. ure.

vožnja z vlakom
osebni arhiv
Bela pokrajina skozi okno drdrajočeva vlaka je Španca navdušila.

Tic je bil zaprt

ocene mesta
Svet 24
Tako je Juan ocenil Sežano

Kljub zamudi in čakanju sta prekipevala od dobre volje in neučakanosti nad dogodivščino, ki sta ji hitela naproti. Ko je prispel vlak, sta hitro poiskala kupe in nato uživala v drdranju lokomotive. »Bilo je pravljično. Začel je naletavati sneg, pogled skozi okno je bil naravnost čudovit, in ko sva prispela, je bila Sežana že vsa zasnežena. Na poti do apartmaja sva našla tudi turističnoinformacijski center (Tic), vendar je bil na žalost zaprt. Škoda, saj menim, da bi večina turistov, ki v kraj prispejo konec tedna, želela dodatne informacije. Menim, da bi morali zato vsaj ob sobotah podaljšati delovni čas. Poiskala sva apartma, ki sva ga rezervirala prek spletne strani Airbnb. Najini gostitelji so naju prijazno in gostoljubno sprejeli ter nama pomagali s številnimi napotki, povedali, kaj lahko počneva, kaj si lahko ogledava, kam na dobro večerjo …« opisuje Juan. »Naj ne pozabim omeniti, da je bil najin apartma v središču mesta, v najstarejši hiši, zgrajeni okoli leta 1700. Čudovito je obnovljena in stoji na odlični  lokaciji v mestu,« navdušen dodaja.

sobica
osebni arhiv
Stanovanje sta rezervirala preko Airbnbja in nadvse uživala v 1700 let stari hiši.

Odlično kosilo, polno smeha

Juan in Veronica sta se po krajšem spoznavanju z lastniki apartmaja odpravila v bližnjo restavracijo, ki so jima jo priporočili. Tam so ponujali lokalno hrano, stregli pa tudi italijansko. Juan pravi, da je bila hrana več kot odlična, natakar pa zelo prijazen. »Najprej smo se pogovarjali v italijanščini, saj je zelo sorodna španščini, a na koncu smo govorili kar miks vsega, slovenščine, italijanščine, angleščine in španščine. Smeha ni manjkalo. Super sva se imela z Veronico,« pripoveduje Juan. Pokusila sta tudi lokalno pivo, ki ga strežejo v manjši pivovarni blizu Sežane, in tudi tam doživela topel odziv osebja. Sprehodila sta se skozi mesto, ki ju je pravljično pozdravljalo, se še enkrat ustavila pred zaprtimi vrati Tica, nato pa pot nadaljevala proti botaničnemu vrtu. »Botanični vrt je lep in velik, škoda, da nisva prišla spomladi. V vrtu so eksotična drevesa, veliko je palm in drugega rastlinja, vendar ne morem točno oceniti, kaj, saj je bil botanični vrt na žalost zaprt. Toliko mi je uspelo opaziti skozi okna,« pravi Juan.

hamburger in njoki
osebni arhiv
Uživala sta v odlični hrani in se ogromno nasmejala s prijaznimi natakarji.

Nebo, posejano z zvezdami

plusi in minusi
Svet 24
Plusi in minusi Sežane

Po še enem razočaranju sta se odpravila nazaj skozi mesto, mimo cerkve do lokalne vinoteke, ki je bila tako kot vse drugo zaprta. »Zapomnila sva si ime vinoteke in nato istoimensko vino kupila v trgovini, kjer sva si kupila prigrizke za večerjo. Izbrala sva nekaj slovenskih sirov, oreščkov in suhega sadja,« pove Juan. »Ko se je zvečerilo, sva iz prav pravljične sobe opazovala zvezde. Odločila sva se, da si privoščiva sprehod. Uživala sva ob pogledu na nebo, posejano z zvezdami,« pripoveduje. Vrnila sta se v hišo, si pripravila večerjo in pokusila vino. Tako sta uživala v tišini in prijetno topli dnevni sobi srkala vino ter pokušala odlične slovenske sire.

Lokalni atelje

Naslednji dan sta obiskala lokalno trgovinico v bližini njunega doma – manjši atelje, v katerem razstavlja in prodaja osem umetnikov. V ateljeju je mogoče najti čudovite ročno poslikane unikatne obleke in majice, nakit, ki je izdelan iz lokalnih kamnin, domače milo pa tudi fotografski studio. »Bilo je prav neverjetno. Prodajalka nama je povedala, da je v Sežani tudi šola za fotografijo in kiparstvo, ki traja dve leti. Kupila sva nekaj lokalnih izdelkov. Zaklepetali smo se in povedala sva, da si želiva ogledati tudi Lipico, a ne poznava poti do tja. Ponudila nama je prevoz. Res lepo od nje,« navdušeno pripoveduje Juan.

hiša daril
osebni arhiv
V majhnem ateljeju sta občudovala izdelke lokalnih umetnikov.

Lipica je prepričala z muzejem

Ob prihodu v Lipico sta rezervirala ogled posestva in bila sta navdušena nad konji. »Bila sva edina obiskovalca za ogled v angleškem jeziku. Imela sva tako rekoč zaseben ogled. (smeh) Meni je to nadvse ugajalo, saj sem lahko zastavil toliko vprašanj, kolikor sem hotel. Ogledala sva si še muzej s krasno muzejsko zbirko, iz katere sem se veliko naučil. Nisva pa ostala na predstavi, ki jo s konji pripravljajo za gledalce, saj kot biolog menim, da je dresura živali za spektakle, v katerih uživajo zgolj ljudje, nehumana. Vendar še enkrat poudarjam, bila je čudovita izkušnja in zelo sva uživala v zelo poučnem vodenju. Tudi okolica je lepo urejena in verjetno je bila zaradi snega še toliko bolj magična – ko opazuješ, kako se po njej sprehajajo beli konji …« kritično opisuje Juan.

Očarljivi ljudje in čarobno mestece

tabela
Svet 24
Ocene že obiskanih mest

Po ogledu kobilarne je prodajalkin mož Juana in Veronico odpeljal nazaj v Sežano in tam sta si privoščila kosilo. »Jedla sva špagete karbonara in menim, da so najboljši, kar sem jih do zdaj jedel. Mmm, še zdaj imam v ustih to harmonijo okusov. Po kosilu sva se vrnila v najin apartma, kjer bi preživela še kar nekaj dni, vendar sva se morala počasi vrniti v Ljubljano. Ob najinem odhodu je spet začelo snežiti, žalostna sva zapustila apartma in se odpravila do železniške postaje. Ne boste verjeli, vlak tokrat ni zamujal. Za seboj sva počasi puščala mestece, ki se ga bova zagotovo spominjala po čarobnosti in očarljivih ljudeh,« za konec zasanjano doda Juan.