Ocene
Urejenost, videz kraja, čistoča 9;
Promet, javni prevozi, kažipoti 7;
Namestitev 5;
Kulinarična ponudba (hrana, pijača) 8;
Ponudba kulturnih vsebin (na dan obiska) 5;
Ponudba športnih dejavnosti, rekreacije, zabave 5;
Ponudba na področju spominkov, kaj lahko obiskovalec kupi 3;
Spletna stran kraja in znamenitosti 8;
Tic – odpiralni čas, profesionalnost, prijaznost 10;
Gostoljubnost, splošni vtis 10.
Skupaj 70/100
Grosuplje je mestece v zahodnem Dolenjskem podolju, ki leži v severnem delu Grosupeljske kotline. Na zahodu ga omejujeta mokroten svet ob potoku Bičje in železniška proga iz Ljubljane, ki se tu razcepi na dva kraka; prvi vodi proti Kočevju, drugi proti Novemu mestu. Na severu se vzpenja s smrekovim gozdom porasel Brinjski hrib, vzhodno od struge Velikega potoka pa stoji Jerova vas.
Peco se je proti Grosupljemu odpravil v petek, nekaj čez deveto uro zjutraj, z avtobusom iz Ljubljane. Vožnja je trajala dobre pol ure, nato je Peco prispel do središča mesta. Najprej se je odpravil do turističnoinformativnega centra, kjer mu je prijazna in nasmejana predstavnica predstavila znamenitosti, ki jih je vredno obiskati in si jih ogledati, obenem pa mu je predlagala prenočišča v Grosupljem ter mu priskrbela telefonske številke. Ob njeni pomoči je rezerviral sobo v gostišču Krpan, potem pa sta si zaželela prijetne praznike in se prijazno poslovila. Peco si je v mestni knjižnici, kjer je tudi Tic, privoščil za okrepčilo še kapučino, nato pa se je odpravil do gostišča Krpan.
V gostišču je pogrešal šampon in gel za prhanje
Ob prihodu v gostišče so Peca prijazno sprejeli in ga nastanili v sobo. »Soba je bila lepo opremljena in čista, osebje prijazno in nasmejano. Pogrešal sem le milo oziroma gel za prhanje in šampon. Zato sem se oprhal pač samo z vodo,« pove Peco. Osveženi Peco si je pred raziskovanjem Grosupljega privoščil še kosilo v gostišču Krpan, kjer so mu kot lokalno hrano ponudili odličen županov zrezek z orehi in zeleno solato, ter se tako okrepljen odpravil na pot.
Županova jama
Iz gostišča se je Peco odpravil peš do Županove jame, saj lokalnih prevozov ne ponujajo. »Pot je bila precej dolga. Vmes sem se celo izgubil, saj nimajo lokalnih tabel, ki bi turistom kazale pot do Županove jame. Pomagal sem si z GPS-napravo na telefonu. Makadamska cesta vodi skozi gozd in se malo vzpenja. Malce naporna pot, če nisi ravno športnik, ampak je prijala, saj je bilo mrzlo, tako sem se vsaj prijetno ogrel,« v smehu pove Peco.
Plusi: prijazni in gostoljubni ljudje, čudovito vodenje po Županovi jami, Tic ponuja številne brošure, suverenost delavcev.
Minusi: ni označb do znamenitosti, ni organiziranih prevozov, večina znamenitosti je zunaj mesta.
Kljub pomanjkljivim označbam je Peco Županovo jamo našel. Ob njegovem prihodu je na ogled jame čakalo še nekaj drugih obiskovalcev, ki so se nato skupaj z vodičem odpravili v podzemlje. »Presenečen sem bil nad čudovito jamo in ogled zares priporočam vsem, ki se odpravijo v Grosuplje. Jamo krasijo številni stalagmiti in stalaktiti, vodič pa nam je obenem pokazal, kako nastajajo ledeni stalagmiti zaradi pronicanja vode. Jamo imajo 'okrašeno' tudi z vrtnimi palčki, ki čudovito popestrijo ogled. Pohvaliti pa moram tudi vodiča, ki si je, kljub temu da sem bil edini tujec, vzel čas in mi stvari razložil tudi v angleščini. Ob izhodu sem si kupil spominček, magnet za na hladilnik. Precej drugačen od vseh ostalih, ki jih imam. Na leseni veji je izrezljan vhod v jamo, čudovita ideja,« pove Peco.
Po ogledu jame je vodiča prosil, da mu predlaga, kaj si je še vredno ogledati, ta ga je nato prijazno zapeljal do Tabora nad Cerovim in mu prijazno razložil zgodovino. »Žal nisva mogla vstopiti, saj se je treba za ogled predhodno najaviti. Lahko pa povem, da je utrdba lepo urejena in vredna ogleda tudi od zunaj. Vodič mi je povedal, da je utrdba služila kot obrambno obzidje proti Turkom v času turških vpadov, danes pa velja za kulturni spomenik.«
Prijazni domačini
Utrujen od ogledov je Peco prosil vodiča, da ga zapelje do središča mesta. Malce se je sprehodil naokoli, vendar je bila večina trgovin že zaprtih. Ustavil se je v lokalu Sonček in si privoščil še kakav, ob katerem se je malo pogrel. »Prijazna natakarica mi je prinesla še nekaj odličnih sladic in mi zaželela vse lepo. Zares me je presenetila,« poudari Peco. Po okrepčilu se je odpravil do gostišča, kjer je bil nastanjen. Ob prihodu je bil že pošteno lačen, zato si je privoščil večerjo. »Najprej so mi priporočali dunajski zrezek, pa sem povedal, da bi raje kaj bolj lokalnega, zato mi je prijazen natakar predlagal, da izberem ocvrte gobe. Izbira je bila odlična, pa tudi porcija je bila tako velika, da sem s težavo vse pojedel. Privoščil sem si še odlično juho in pivo, ki sicer ni bilo lokalno, je bilo pa slovensko. Več kot sit sem še nekaj trenutkov posedel v restavraciji in uporabljal brezplačen internet, nato pa sem se okoli 22. ure odpravil v sobo in legel k počitku.«
Sobota, dan za nova raziskovanja
Cene
Krpan Grosuplje, d.o.o. (prenočišče, turistična taksa) 31,00 EUR;
Cato, d.o.o., PE Sonček (kakav, tortica) 4,80 EUR;
Cato, d.o.o., PE Sonček (točeno temno pivo, 0,3 l) 2,30 EUR;
Cato, d.o.o., PE Sonček (pica Picopekova, točeno temno pivo, 0,5 l) 13,50 EUR;
Krpan Grosuplje, d.o.o. (županov zrezek, pivo) 10,50 EUR;
Mestna knjižnica Grosuplje (kapučino) 1,10 EUR;
Gostilna Vodičar (union, 0,5 l) 2,00 EUR;
Gostilna Vodičar (laško, 0,5 l) 2,00 EUR;
Krpan Grosuplje, d.o.o. (pivo, gobe, juha) 13,00 EUR;
Županova jama (vstopnica, spominki) 11,00 EUR;
Cato, d.o.o., PE Sonček (kakav) 1,80 EUR;
LPP (Ljubljana – Grosuplje) 2,80 EUR;
Skupaj 95,80 EUR
V soboto se je Peco zbudil okoli devete ure zjutraj. Prijazno osebje ga je obvestilo, da imajo odprto le do 15. ure, zato se je oprhal, pospravil stvari in se odpravil na zajtrk. »Zajtrk sem si lahko izbiral z jedilnika, privoščil sem si odlično jajčno omleto, saj sem vedel, da je pred menoj še dolg dan, nato pa sem se odpravil na raziskovanje.« Peco si je za cilj zadal obiskati Radensko polje, ki je od gostišča oddaljeno slabe tri kilometre. Kljub nizkim temperaturam je užival v naravi in v slabi uri prispel do Radenskega polja, od koder se je odpravil še do ruševin gradu Boštanj, ki stojijo vzhodno od Grosupljega in so ostanki gradu Lambergov iz druge polovice 15. stoletja. Tam je posnel nekaj fotografij mesta v daljavi in se nato tudi sprehodil do cerkvice pod ruševinami.
Zaradi dolge poti mu je že pošteno krulilo v želodcu, odločil se je, da se vrne v središče mesta in si privošči okrepčilo. »Večina lokalov je bilo zaprtih, saj je bilo staro leto, na hitro sem si privoščil tortico in kakav, saj sem si želel še, dokler je svetlo, ogledati mesto. Sprehodil sem se do cerkve, ki stoji v središču mesta, mimogrede pa našel tudi vodnjak s konjskimi glavami. Priznati moram, da mesto skriva številne skulpture in kipe, tako da sklepam, da ima bogato zgodovino. Po obhodu mesta sem se odpravil na kosilo. Privoščil sem si pico in priznati moram, da tako debele pice še nisem videl, pa tudi jedel ne, bila je odlična!«
Po obilnem kosilu se je Peco pozno popoldne odpravil v Ljubljano. Mimogrede smo ga vprašali še, kaj misli o spletni strani mesta, in nam je povedal, da jo je obiskal in brskal po njej, vendar bi jo bilo treba prilagoditi tujcem. »Na strani je sicer veliko stvari, vendar je vse v slovenščini. Težave sem imel tudi z rezervacijo hotelov, saj se na številne telefonske številke hotelov, ki so navedeni na spletni strani, nihče ne oglaša ali pa telefon zvoni v prazno,« jih je malo pograjal Peco in hkrati poudaril, da je v Grosupljem načeloma užival.
Galerija
Poglej vse fotografije (7)
