Turistična patrulja

FOTO: V čistem in lepem kraju sta uživala in odlično jedla

Sašo Avramovič
15. 12. 2016, 07.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Tokratna popotnika v Turistični patrulji sta bila Rachael Bassey iz Nigerije in Šapard Kouški iz Irana, ki sta se prejšnji vikend podala na »potep« v Dolenjske Toplice. Vrnila sta se zelo zadovoljna.

Osebni arhiv
Svoj izlet na Dolenjsko sta Nigerijka in Iranec začela v soboto v jutranjih urah.

Ocene
Urejenost, videz kraja, čistoča 10;
promet, javni prevozi, kažipoti 5;
namestitev 9;
kulinarična ponudba (hrana, pijača) 10;
ponudba kulturnih vsebin (na dan obiska) 5;
ponudba športnih dejavnosti, rekreacije, zabave 6;
ponudba na področju spominkov, kaj lahko obiskovalec kupi 6;
spletna stran kraja in znamenitosti 3;
odpiralni čas Tica, profesionalnost, prijaznost 9;
gostoljubnost, splošni vtis 10.

Skupaj 73/100

Nigerijka Rachael Bassey in Iranec Šapard Kouški sta v Slovenijo pred časom prišla na delo. Rada raziskujeta in spoznavata nove kraje ter ljudi. Tudi iz tega razloga sta se prijavila na projekt Turistična patrulja in prejšnji vikend, v soboto in nedeljo, obiskala Dolenjske Toplice, ki ležijo na zahodnem obrobju Novomeške kotline, ob potoku Sušica in križišču lokalnih cest iz Novega mesta, Soteske in Podturna.

Na koncu odločitev za avtobus

Svoj izlet na Dolenjsko sta začela v soboto v jutranjih urah, še pred tem sta na spletu poiskala več informacij o Dolenjskih Toplicah in okolici ter se pozanimala glede prenočitve in prevoza. Obiskala sta občinsko spletno stran in druge spletne strani, ki predstavljajo Dolenjske Toplice, a kot pravi Rachael, nad njimi nista bila posebej navdušena. »Na spletnih straneh, ki sva jih obiskala, je preveč poudarka na termah, wellnessu, savnah ... ter premalo na ostalih kulturnih in naravnih znamenitostih v Dolenjskih Toplicah,« pojasni mlada Nigerijka in dodaja, da sta več uporabnih informacij dobila od svojih slovenskih prijateljev in na družbenem omrežju Facebook.

Kar zadeva prevoz, Rachael opisuje, da sta se odločala med avtobusom, vlakom in avtomobilom (prek portala prevoz.org), na koncu pa se odločila za avtobus. »Na portalu prevoz.org nisva našla nikogar, ki bi v soboto zjutraj z avtom odpeljal iz Ljubljane proti Dolenjskim Toplicam. Med pregledom vozovnic za vlak sva ugotovila, da vozi vlak samo do Novega mesta, od tu do Dolenjskih Toplic bi morala tako poiskati še en prevoz. Na koncu sva se odločila za avtobus, ki iz Ljubljane vozi direktno v Dolenjske Toplice,« je opisala mlada Nigerijka in dodala, da avtobusnih vozovnic nista rezervirala prek spleta, ampak se je sama odpravila na glavno avtobusno postajo v Ljubljani in se tam pozanimala o vozovnicah, o ceni in uri odhoda. Vozovnici sta sicer kupila v soboto pred odhodom, malo pred 8.15, ko je avtobus odpeljal proti njunemu cilju.

Osebni arhiv
Odpravila sta se tudi na sprehod odpravila do reke Krke in bila nad njo navdušena.

Vožnja trajala 1 uro in 45 minut

Plusi: prijazni domačini, čist in lep kraj, primeren kraj za sprostitev in uživanje, zelo okusna hrana;

Minusi: slab javni prevoz (Nigerijka opisuje, da je težko, če v Dolenjskih Toplicah nimaš avtomobila), premalo informacij na spletni strani.

Vožnja, ki je stala 7,20 evra v eno smer za eno osebo, je trajala približno uro in 45 minut, tako da sta na svoj cilj prišla okrog 10. ure. Od avtobusne postaje sta se odpravila čez cesto do pošte, kjer sta vprašala, kje se nahaja turističnoinformacijski center (Tic). Prijazna gospa jima je povedala za pot do Tica, in ko sta vstopila vanj, ju je sprejel, kot povesta, zelo prijazen fant, ki je tam zaposlen. »Povedala sva mu, da sva turista in da bi želela malo več podrobnosti o Dolenjskih Toplicah. Dal nama je veliko informacij, prospektov ... Povedal nama je tudi, ob kateri uri gre v nedeljo avtobus proti Ljubljani,« opisuje Rachael. Po odhodu iz Tica, bilo je malo pred 11. uro, sta se odpravila na zajtrk v restavracijo in hotel Oštarija. Nad hrano sta bila, kot pravi Nigerijka, navdušena. Privoščila sta si še kavo z mlekom in kakav. »Osebje v restavraciji oziroma hotelu je bilo zelo prijazno,« pristavi Rachael.

Osebni arhiv
Nad hrano v hotelu in restavraciji Oštarija sta bila navdušena.

Krka jo je navdušila

Potem sta se odpravila na sprehod do reke Krke in bila nad njo navdušena. »Zelo je bilo lepo. Naredila sva tudi nekaj fotografij,« pove Rachael in doda, da sta v bližini reke opazila tudi lokostrelce, ki so trenirali. Nato sta se odpravila nazaj proti središču naselja ter si v isti restavraciji in hotelu Oštarija privoščila, kot sama pravita, imenitno kosilo. Spila sta še pivo in kakav, Rachael pa je nato vprašala, ali je mogoče prenočiti oziroma ali imajo prosto; odgovorili so ji, da imajo še prosto eno sobo. Šapard je imel nujne opravke v Ljubljani, zato se je moral vrniti, Rachael pa se je odločila, da bo vzela sobo in prespala v mestu.

Osebni arhiv
V bližini reke Krke sta opazila tudi lokostrelce, ki so trenirali.

Cene
Prevoz z avtobusom (skupaj v obe smeri) 21,60 EUR; 
Žito, trgovina (voda 0,5 l, špinačni burek, jabolčni burek) 2,69 EUR; 
Center bar (rogljiček z nadevom) 1,20 EUR; 
Center bar (2x kakav) 3,00 EUR; 
Hotel in restavracija Oštarija (ocvrt piščančji file, tri omake, 2x kakav) 10,00 EUR; 
Hotel in restavracija Oštarija (sobotno kosilo s tremi hodi, pivo, kakav, nočitev z zajtrkom, turistična taksa) 63,97 EUR; 
Hotel in restavracija Oštarija (penzion zajtrk, kakav, kava z mlekom) 12,80 EUR; 
Skupaj 115,26 EUR

Po kosilu se je odpravila na popoldanski počitek, nato pod prho, potem pa je sledil sprehod po naselju. Ustavila se je v Center baru, kjer si je v približno pol ure privoščila dva kakava in rogljiček z marmeladnim nadevom, nato pa se je počasi vračala proti svojemu prenočišču. Takrat je bila že tema, ura je bila okrog 18. »Zelo temno je bilo. Motilo me je, da ni naselje bolje osvetljeno s cestnimi svetilkami,« opisuje Rachael, ki je odšla v Oštarijo na večerjo, a ker je bila precejšnja gneča, se je odločila, da bo vzela večerjo s seboj v sobo in jo tam pojedla.

Malo pred 14. uro odhod v Ljubljano

Sobo je opisala kot zelo lepo in čisto, k spancu pa se je odpravila okrog 23. ure. V nedeljsko jutro se je prebudila okrog 8. ure, nato si je v restavraciji privoščila zajtrk. Sledil je kratek sprehod po naselju in vrnitev v hotel, spakirala je svoje stvari in se odpravila proti avtobusu, ki je ob 13.45 odpeljal proti Ljubljani. V prestolnico je prišla okrog 15.30. Na koncu Rachael opiše Dolenjske Toplice kot čist in lep kraj, s prijaznimi domačini in kot kraj, primeren za sprostitev in uživanje.

Zanimivo je, da ni obiskala Term Dolenjske Toplice, a kot pravi, ne plava, zato se ni odločila za obisk. V kraju jo je sicer zmotil prevoz (premalo avtobusov, taksijev …), saj pravi, da je veliko stvari, vrednih ogleda, zunaj središča kraja in je do njih težko priti, če nimaš avtomobila. Kakorkoli, ljubiteljica kakava je zaključila, da se bo v Dolenjske Toplice, nad katerimi je bila, ko je potegnila črto, navdušena, še vrnila.