Leigh se je na pot s prijateljico odpravila v nedeljo zvečer iz Ljubljane. Do Postojne sta se odpravili s prevozom, ki ga je Leigh organizirala že nekaj dni pred odhodom. V odkrivanje Postojne sta se podali skupaj z osemletnim dečkom, ki jima je celotno potovanje prijetno popestril. »V slabe pol ure smo prispeli do Postojne. Pot je hitro minila. Že na začetku sem se zavedala, da bo potovanje drugačno, saj doslej še nikoli nisem potovala z otrokom. Veliko več stvari je bilo treba zorganizirati in predvideti,« pove Leigh.
Cene
Sobe Jurca (nočitev z zajtrkom) 70,00 EUR;
Bistro Predjamski grad (laško, 2 x sladoled, gobova juha) 6,70 EUR;
Restavracija Briljant (pečen piščanec, solata) 13,40 EUR;
Postojnska jama (ogled Postojnske jame; 2 odrasla, 1 otrok) 62,10 EUR;
Postojnska jama (šoferski obesek žgan – gajtrče) 3,10 EUR;
Postojnska jama (razg. PG stopnice, razg. Kalvarija, Fini roller Fantasy, razg. ribica, razg. Kolaž, magnet, znamka, plišasti proteus, frača) 37,69 EUR;
Restavracija Briljant (bela kava) 5,40 EUR;
Prevoz.org 18,00 EUR;
SKUPAJ – 216,39 EUR
Prijetno domača soba
Ko so prispeli v Postojno, so najprej poiskali hišo, ki oddaja sobe, in odložili prtljago. »Prijetno in lično je, gre za družinski penzion, ki sem ga rezervirala prek spletne strani Booking.com. Soba je bila zelo ugodna za Postojno, res je, da je bilo sicer precej težko najti prenočišče z nedelje na ponedeljek, ampak smo uredili. Sobe sta oddajala starejša gospa in gospod, ki sicer nista preveč dobro govorila angleško, vendar smo se uspeli sporazumeti. Soba je bila precej velika, zelo udobna in prijetna za vse tri. Za zelo ugodno ceno sta nam ponudila tudi zajtrk, zato smo se odločili, da vzamemo še to. Postregla sta s klasičnim slovenskim zajtrkom: salame, sir, sveže štručke, med, maslo, kava in čaj. Odlična postrežba. Povedati pa moram, da smo vseeno imeli manjšo težavo. Osemletni Oskar ima intoleranco na gluten, zaradi česar je bil pri zajtrku precej omejen, vendar so hitro poskrbeli za alternativo in mu ponudili proseno kašo,« opiše Leigh.
Zaradi poznega prihoda si je druščina Postojno v nedeljskem večeru ogledala bolj na hitro, vendar so kljub temu v mislih že snovali načrte za naslednji dan. Hitro so legli k počitku in se odločili nabrati moči. Naslednje jutro so se po zajtrku odločili, da obiščejo Postojnsko jamo. »Čudi me, da nimajo urejenega avtobusnega prometa do Postojnske jame. Od mesta, kjer smo bili nastanjeni, pa do Postojnske jame nas je tako odpeljal prijazni ponudnik sob. Ne vem, ali je to zgolj zato, ker so počitnice in še praznik povrhu, ali to pač tako je. Mislim pa, da to ne vpliva najbolje na turistično ponudbo kraja,« je nekoliko kritična Leigh.
Evforična Postojnska jama
Ob prihodu do parkirišč Postojnske jame so bili Britanci presenečeni nad številom turistov, ki so drli na ogled. »Priznati moram, da smo se počutili malce evforično glede na število ljudi. Sploh pa je bil to čudovit in mističen dogodek za malega Oskarja. Ko se nam je uspelo prebiti do blagajn, kjer so prodajali vstopnice, pa je celotna čarobnost malce zbledela. Priznati moram, da tako visoke vstopnine nisem pričakovala, saj sem za dva odrasla in otroka plačala 62 evrov. Po drugi strani pa priznam, da je bilo vredno. Sploh Oskar je užival na vlakcu, ki pelje v jamo. In ja, ob tem moram pohvaliti tudi odlično izvedeno organizacijo ter vodiča, ki je odlično predstavil jamo, med drugim pa znal odgovoriti na vprašanja, ki smo jih zastavljali turisti. Priznati moram, da smo v jami zelo uživali, se veliko naučili, ogledali smo si tudi jamski svet in slovito človeško ribico. Oskarja je dogajanje in celotno popotovanje ter raziskovanje Postojnske jame popolnoma prevzelo, saj je bil tam prvič. Zelo zanimivo ga je bilo opazovati, kako se navdušuje nad drugačnim svetom in nad zanimivo razlago vodiča, ki smo jo, roko na srce, prav požirali,« pripoveduje Leigh.
Spominki in kartice
Plusi
– prijazen in zabaven turistični vodnik po Postojnski jami;
– prijazni ljudje;
– odlična lokalna hrana.Minusi
– vstopnice za Postojnsko jamo so predrage;
– avtobusni prevoz od jame do mesta ni urejen;
– TIC je bil v ponedeljek zaprt;
– restavracije ne ponujajo jedi za ljudi s celiakijo.
Po ogledu jame so se razgledali še po ostali ponudbi in okolici. »Navdušila me je v slovenskem stilu lično opremljena gostilna, v kateri smo jedli. Privoščili smo si pečenega piščanca in solato. Menim, da to velja za eno izmed nacionalnih slovenskih jedi, dobro je bilo. Sicer pa na veliko ponujajo čevapčiče in jedi na žaru; vem, da to ni slovenska kuhinja, zato smo se temu izognili. Po kosilu smo se sprehodili tudi med trgovinicami s spominki, kjer smo kupili razglednice, magnete in plišasto človeško ribico, ki si jo je Oskar zaželel v spomin na Postojno. Priznati moram, da v tem primeru cene niso bile tako zasoljene, kot so v nekaterih drugih mestih,« svoje vtise s potovanja razlaga Leigh.
Po obisku Postojnske jame, ko so že napolnili trebuhe in si ogledali še nekatere zanimivosti, ki jih ponuja območje jame, so se z brezplačnim avtobusom odpeljali še do Predjamskega gradu.
Predjamski grad
»Vožnja je bila malce strašljiva: ogromno ovinkov, gozd, zelo ozka cesta in prepadi. Vendar ko prispeš do gradu, se ta malce strašljiva izkušnja hitro razblini. Čudovito je. Navdušil me je krasen razgled na grad, ki postavljen v skalni steni deluje zelo pravljično. Odmaknjenost, ki pripomore k temu, da dobiš občutek, da se je čas ustavil, in nadvse prijazni ljudje. Ker je bilo zelo vroče, smo si v bližnjem lokalu privoščili hladno osvežitev, jaz pa sem si za nameček omislila gobovo juho, ki je bila odlična. Malce smo še posedeli in uživali v čudovitem razgledu, nakar je v ozadju začel igrati jazz band. Kot bi se čas ustavil,« navdušena nad odmaknjenostjo in čarobnostjo kraja Predjama razkrije Leigh.
V poznem popoldnevu so se počasi odpravili nazaj do Postojnske jame. Ker je bilo zelo vroče, so se želeli do središča mesta odpeljati z avtobusom, vendar so jim razložili, da ta žal ne vozi, zato so se tja napotili peš.
Avtobusa pa žal ni
Tabela z ocenami že obiskanih mest
Bled 90/100
Velenje 82/100
Novo mesto 81/100
Brežice 80/100
Črnomelj 80/100
Slovenj Gradec 77,5/100
Zagorje 77/100
Nova Gorica 76,5/100
Ormož 75/100
Podčetrtek 74/100
Piran 69,5/100
Postojna 64/100
»Res je, da do mesta ni bilo več kot dobrih deset minut, vendar je bilo v tem peklensko vročem dnevu teh deset minut ekstremno dolgih. Sploh za nas, Irce. Si nas predstavljate pri 32 stopinjah?« sarkastično povzame pešačenje Leigh. Kot zakleto pa to še ni bilo dovolj – ko so v vročini končno prispeli do središča mesta, so želeli obiskati turističnoinformacijski center, ta pa je bil zaprt.
»Nekaj časa smo sicer še vztrajali in hodili naokoli ter preverjali, ali bi slučajno koga našli, a zaman. TIC je bil verjetno zaprt zaradi počitnic oziroma praznika. Malce nenavadno, če se ob teh dneh pričakuje povečano število turistov. Odločili smo se, da se sami razgledamo po mestu. Neverjetno, kako prazno je mesto, nikjer nikogar. Ali je vedno tako? Sprehodili smo se tudi do železniške postaje, kjer prav tako ni bilo nikogar. Želeli smo kupiti vozovnice, pa so bile zaprte vse blagajne,« pove Leigh.
Tako so se po krajšem ogledu počasi vrnili v Ljubljano; za pot nazaj so ponovno izbrali ponudnika prevoza na Prevoz.org, saj druge možnosti pravzaprav niso imeli. Leigh zaključi, da so se imeli lepo in da so preživeli čudovit vikend. Postojna ji bo ostala v lepem spominu, zagotovo pa bo še kdaj obiskala Predjamski grad.
Galerija
Poglej vse fotografije (2)
