Igor Aksentijević iz Črne gore in Amber Johnson iz Združenih držav Amerike sta mlada, zgovorna, energična in zelo nasmejana študenta, ki sta v našo prestolnico prišla na izmenjavo Erasmus. Ker rada potujeta in raziskujeta nove kraje, sta se prijavila na projekt Turistična patrulja. Svoj izlet v Slovenj Gradec, ki je sedež edine mestne občine v Koroški statistični regiji ter pravno, gospodarsko, bančno, šolsko, informacijsko, zdravstveno, oskrbovalno, prometno središče Mislinjske doline in širšega območja statistične Koroške regije, sta začela v soboto, še pred tem pa sta na spletu poiskala več informacij o mestu in okolici.

Nevšečnosti glede prevoza

V sobi so ju pričakali klopi-4
Igor Aksentijević, Amber Johnson
Do Slovenj Gradca sta se iz Ljubljane odpravila z avtobusom. Vožnja je, kot sta opisala, trajala malo manj kot tri ure

Med drugim sta »obiskala« občinsko spletno stran in bila z njo zelo zadovoljna, saj pravita, da lahko turist na tej spletni strani dobi vse informacije, ki jih dejansko potrebuje za obisk mesta. Videla sta tudi, da je mogoče prespati v Hostlu Slovenj Gradec, zato sta se že dva dni pred odhodom odločila, da bosta prespala tam. Po telefonu sta poklicala v hostel, da bi se prepričala, ali bosta lahko prenočila (če je prosto), ali je treba prej rezervirati ...

Toliko sta Igor in Amber zapravila v Slovenj Gradcu: prevoz z vlakom 41,20 EUR, nočitev v hostlu Slovenj Gradec 42,30 EUR, samopostrežni zajtrk v Hotelu Slovenj Gradec 18,00 EUR, gostilna Murko (sauvignon 0,2 dl, koroški krožnik, testenine s tartufi) 32,80 EUR, čajnica Peč (bela kava, čaj) 3,40 EUR, Ars Cafe (ledena kava, ledeni čaj, praline) 7,10 EUR, Trgovina in pekarna Aroma (voda, žvečilni gumiji) 1,40 EUR SKUPAJ 146,20 EUR.

Glede rezervacije prenočitve ni bilo, kot sta dejala, nobenih težav. Malce več nevšečnosti pa je bilo glede prevoza. Sprva sta mislila, da bosta lahko svoj prevoz našla na portalu prevozi.org, a je večina ponudnikov ponujala prevoz na relaciji Ljubljana–Velenje, zato sta se odločila, da se bosta odpravila z vlakom ali avtobusom.

Ko sta ugotovila, da direktne povezave z vlakom med Ljubljano in Slovenj Gradcem ni, jima je ostala le ena možnost. A tudi avtobusne povezave ob vikendih med prestolnico in Koroško niso tako pogoste, zato sta izbrala, kot sta dejala, edini »direktni sobotni« avtobus v Slovenj Gradec, ki je iz prestolnice odpeljal šele ob 19.05. Vozila sta se malo manj kot tri ure, vožnja jima je bila všeč in tudi voznik avtobusa je bil, kot sta izpostavila, zelo prijazen.

Pet klopov na posteljah

Prispela sta na glavno avtobusno postajo v Slovenj Gradec, nato pa se peš odpravila proti hostlu, kamor sta prispela nekaj minut čez 22. uro. Na recepciji ju je pričakala prijazna gospodična, nato pa sta se s ključem v roki odpravila proti sobi, ki sta jo imela popolnoma zase. »Soba je bila zelo lepa in na novo opremljena. Ko sva v sobi že bila nekaj časa, pa sva naletela na en problem. Na obeh posteljah sva opazila nekaj klopov, misliva, da jih je bilo pet. Pravzaprav ne veva, od kod so prišli v sobo. Odstranila sva jih in se s tem nisva več obremenjevala,« sta povedala Igor in Amber in dodala, da je bilo poleg njiju v hostlu še nekaj tujcev. Ker je bila ura že pozna in ker sta bila od vožnje ter od celega dne že utrujena, sta se odpravila v posteljo.

Zelo okusen zajtrk

Okoli 8. ure sta se prebudila v deževno nedeljo. Sicer bi lahko zajtrkovala tudi v hostlu, a sta se odločila, da se odpravita v mesto in da bosta tam kaj prigriznila. »Med sprehodom sva naredila nekaj fotografij, nato pa v bližnji kavarni vprašala, kje bi lahko zajtrkovala. Natakarica nama je dejala, da oni ne ponujajo zajtrkov, potem pa naju je napotila v Hotel Slovenj Gradec,« opisujeta popotnika. Nad hotelom sta bila navdušena, privoščila pa sta si samopostrežni zajtrk (ruski bife), ki je bil, kot sta ocenila, zelo okusen.

Tabela z ocenami že obiskanih mest

Slovenj Gradec 77,5/100

Novo mesto 81/100

Nova Gorica 76,5/100

Ormož 75/100

Podčetrtek 74/100

Po zajtrku sta obiskala in si ogledala družinsko podjetje Perger 1757, ki proizvaja tako izdelke medičarske in svečarske dediščine (medenjaki, medeno pecivo, paleta izdelkov iz lecta, medene pijače, sveče za razne priložnosti, lizike …) kot tudi sodobne predmete, izvirajoče iz bogatih temeljev zgodovinskega spomina (energetske sveče, ki jih je oblikoval Oskar Kogoj, poslovna darila, vrhunski izdelki iz lecta ...). Nad prikazanim oziroma videnim sta bila izjemno navdušena, v njihovi prodajalni pa sta kupila tudi nekaj stvari za spomin.

Odpravila sta se nazaj v središče mesta in se napotila v Sokličev muzej. Opisala sta, da sta videla ogromno zanimivih stvari, da je bila vodička zelo prijazna in da sta bila nad obiskom navdušena. Potem sta se malo odpočila in odšla na kavo oziroma čaj v Čajnico Peč, nato pa se znova sprehodila skozi mestno središče in si od zunaj ogledala cerkev Svete Elizabete. Napotila sta se tudi do spomenika oziroma kipa Mahatme Gandija, nekdanjega indijskega politika, voditelja in borca za človekove pravice, ki si je prizadeval za mir. Slovenj Gradec nosi ZN-naziv mesto glasnik miru, kip pa stoji v parku na križišču Glavnega trga in Pohorske ceste.

Čas za pozno kosilo

V sobi so ju pričakali klopi-2
Igor Aksentijević, Amber Johnson
Pozno nedeljsko kosilo sta si privoščila v gostilni Murko. Naročila sta testenine s tartufi in koroški krožnik. Nad ponujeno hrano sta bila zelo navdušena.

Bilo je že pozno popoldne in njuna želodčka sta krulila, zato sta se odpravila na pozno kosilo, ki sta si ga privoščila v gostilni Murko, do katere sta se prav tako napotila peš. Od centra mesta do tja sta potrebovala približno 15 minut. Naročila sta dva decilitra vina, koroški krožnik (koroške domače jedi), ki je hišna specialiteta, in testenine s tartufi. Povedala sta, da sta bila nad hrano zelo navdušena in da so bile porcije dovolj velike.

PLUSI in MINUSI

PLUSI : »vikend možnosti« (veliko odprtih gostiln, muzejev itd. čez vikend), čistost mesta, razgled, narava in pokrajina, kulturne in zgodovinske znamenitosti;

MINUSI : transportne povezave do Slovenj Gradca, domačini ne govorijo najbolje angleško, premalo informacij o restavracijah z lokalno oziroma domačo hrano.

Ko sta se vračala proti centru mesta, sta se ustavila še v Ars Cafeju, kjer sta si privoščila še ledeno kavo, ledeni čaj in praline. Bližal se je čas odhoda proti Ljubljani (avtobus sta imela ob 19.45), zato sta morala pohiteti. Na poti do glavne avtobusne postaje sta se ustavila še v trgovini in pekarni Aroma, kjer sta kupila vodo in žvečilne gumije. Petnajst minut pred osmo zvečer sta se torej »vkrcala« na avtobus za Ljubljano, v prestolnico pa sta prispela okrog desete ure zvečer.

Navdušena nad Slovenj Gradcem

Popotnika na koncu povesta, da sta bila, celotno gledano, z izletom zelo zadovoljna in navdušena. Presenečena sta, da je bilo med vikendom toliko stvari (gostilne, muzeji ...) odprtih, da je bilo na vsakem koraku veliko ljudi, pozitivno pa ocenjujeta tudi kulturne in zgodovinske znamenitosti v Slovenj Gradcu. Pravita, da je Slovenj Gradec zelo čisto mesto, všeč pa so jima bili tudi razgled, narava in pokrajina. Med negativnimi stvarmi sta med drugim naštela transportne povezave med prestolnico in Slovenj Gradcem in to, da domačini ne govorijo najbolje angleško.