Po petkovem delovniku se je William s sinom odpravil avanturi naproti. Na pot sta se odpravila z avtomobilom in po predhodnem raziskovanju Črnomlja po spletu v avto naložila tudi kolesi, zložljive stole, ribiške palice in drugo opremo, primerno za aktivno preživljanje vikenda. Na poti sta se ustavila v Žužemberku, si ogledala grad, nato pa vožnjo nadaljevala do Črnomlja. Ob prihodu jima navigacija ni pomagala veliko, saj je bila večina ulic za avtomobile zaprta zaradi festivala 53. Jurjevanja v Beli krajini. Če sta hotela priti do hotela, sta morala obvoziti celotno mesto, pri čemer pa so jima z usmeritvami pomagali prijazni domačini.

A skrivalnic še ni bilo konec, saj hotela ni bilo tako lahko najti. Ta je namreč od regionalne ceste nekoliko odmaknjen in se nahaja ob kmetiji. Ko pa sta prispela, sta bila navdušena. Hotel Hiša nasprot sonca, v katerem sta prenočila, ponuja ogromno možnosti za sprostitev, ponaša se z lepo opremljenimi sobami, odlično hrano in primerno ceno. »Receptor je bil zelo ustrežljiv in prijazen, dobro je govoril angleško. Imela sva sobo, v kateri je bila televizija, postelja in dva dodatna pograda ter ogromna kopalnica. Bilo je čisto in prostorno.« Potem ko sta odložila stvari in se udobno namestila, sta se z manjšim kolesom in skirojem odpravila v mesto. »Bila je prijetna vožnja, saj se pot ves čas počasi spušča,« pove William.

Cene:  20 EUR Gostilna Müller
25 EUR nočitev z zajtrkom v Hiši nasprot sonca
57 EUR RIC Bela krajina (majica Jurjevanje)
7 EUR Bar pri Pavliču, Vinica (pica Mexicana, radenska, sprite, kava z mlekom)
11,10 EUR trafika (nakup kreme za sončenje)
4,50 EUR sladoled
1,50 EUR Šotorišče Jankovič – Adlešiči
14 EUR med 7,77
SKUPAJ 147,87 EUR 

Pogrešala sta stojnice s hrano

Ob prihodu v mesto sta poiskala turističnoinformacijski center (Tic), ki pa je bil slabo označen s krajevnimi tablami. Pozanimala sta se o dogodkih in restavracijah, zanimala ju je tudi zgodovina mesta. William je povedal, da je bila informatorka prijazna, opremila ju je s katalogi restavracij in programom Jurjevanja. Ker se je dan že počasi prevešal v večer, lakota pa je postajala vse glasnejša, sta se podala na »lov za hrano«. »Presenetilo me je, da ni bilo mogoče najti kakšne manjše restavracije, v kateri bi lahko pokusil kaj tipično lokalnega. Pa še eno presenečenje: glede na festivalsko dogajanje ni bilo skoraj nikjer videti stojnic s hrano. Tu in tam so sicer ponujali hamburgerje, sladkarije, sladoled in podobno, vendar nisva prišla zato. Opazila sva še eno stojnico, kjer so prodajali ocvrte ribe. Sinu to ni bilo pogodu, zato sva se odpravila drugam.«

Po predlogu v restavracijo

»V Ticu nama je informatorka predlagala tudi obisk Gostilne Müller. Nekaj časa sva še ostala v mestu in uživala v festivalskem dogajanju, nato pa sva se odpravila do gostilne. Bili so zelo prijazni in lepo imajo urejeno. Pokusil sem piščančje prsi, ovite v slanino, in njoke, ki so bili pripravljeni s sezonsko zelenjavo, bilo je odlično. Sin se je odločil za klasiko, dunajski zrezek in pomfrit. Kot lokalno pijačo pa sem pokusil lokalno pivo pivovarne Vizir, imenovano Gringo.« William se pošali in pove, da je gringo v Ameriki prezirljiva oznaka za »bele tujce« in da so mu zagotovo želeli s tem kaj sporočiti. Uživala sta v odlični večerji, nato pa sta se utrujena vrnila v hotel in legla k počitku.

PLUSI in MINUSI

Plusi: ustrežljivi domačini, festivalsko dogajanje in ponudba, namenjena vsej družini,  urejenost plaže ob Kolpi, mir, odlične delavnice
Minusi: majhna ponudba lokalne hrane in pijače, v primeru slabega vremena je slabo poskrbljeno za dogajanje, premalo stojnic s hrano v času festivala, premalo zgodovinskih podatkov in zapisov o kraju 

Navdušena nad glasbeno delavnico

Naslednje jutro sta izkoristila hotelski zajtrk. »Bil je odličen, pojedla sva ga na terasi in uživala v jutranjem soncu. Nato sva odšla v mesto in si ogledala cerkev, ki velja za najstarejšo v Sloveniji. Majhna je, a lepa. Zavila sva tudi v ulico, kjer so v sklopu festivala predstavljali različne doma narejene inštrumente. Priznati moram, da je bila delavnica odlična, sin igra bobne, zato je še toliko bolj užival.«

Obiskala kampe

»Znova sva obiskala Tic in se glede na visoke temperature pozanimala, kam se lahko greva osvežit. Informatorka je predlagala, naj obiščeva avtokamp v Adlešičih, 12 kilometrov od Črnomlja. Še sreča, da sva imela avto,« pravi William in dodaja: »Bilo je odlično, kamp je krasno opremljen in ima lepo plažo.
Kolpa pa je zelo mrzla, menim, da je primerna le za tiste najpogumnejše. Jaz sem namakal noge, sin pa se je opogumil in se na hitro okopal. Uživala sva na plaži in se hladila ob prijetno hladni vodi in v senci. Prijetno je, mirno in osvežujoče.«

Po treh urah uživanja sta v kampu poiskala restavracijo, vendar so jima dejali, da hrane ne strežejo, razen zamrznjenih pic. Zato sta se odpravila v gostilno, ki je bila od kampa oddaljena 15 minut. »Kljub želji po lokalni hrani so nama ponudili pice. Slovenske ni bilo na jedilniku, pa sva izbrala mehiško,« nasmejano pove William.

»Ko sva se najedla, sva obiskala še kamp Katra, vendar nama ni bil preveč všeč, zato sva se vrnila v mesto. Ogledala sva si cirkuško predstavo, ki so jo priredili v sklopu festivala. Čudovita izkušnja. V eni izmed lokalnih trgovin sva kupila tudi med, si privoščila sladoled ter ugotovila, da nisva edina tujca. Bilo nas je kar nekaj,« navdušen nad festivalskim dogajanjem pripoveduje William, a hkrati opozarja, da jima na številnih mestih niso izdali računov. Naredila sta še nekaj fotografij za spomin ter se odločila, da se počasi odpravita, saj se je približevala nevihta. »Želela sva ostati do nedelje, se preizkusiti v vožnji s kanujem, vendar sva si glede na prihajajočo nevihto premislila in se odpravila domov, proti Ljubljani. Zagotovo bova še kdaj obiskala Črnomelj. Verjetno kar v kratkem,« pravi William.

Tabela z ocenami že obiskanih mest

Novo mesto
81/100
Črnomelj 80/100
Nova Gorica 76,5/100
Ormož 75/100
Podčetrtek 74/100