Novice Svet24

15. januarja je na Tongi izbruhnil ognjenik Hunga Tonga-Hunga Ha'apai. Oblak vulkanskega pepela in skal je poslal skoraj 40 kilometrov visoko, izbruh pa je povzročil tudi cunami z okoli 15-metrskimi valovi, ki so poplavili otoke Tonge.

Profimedia

Izbruh je praktično izbrisal vulkanski otok, ki se nahaja 65 kilometrov severno od prestolnice Nuku'alofa, otoško kraljestvo s približno 100.000 prebivalci pa je prekril s plastjo strupenega pepela in zastrupil pitno vodo ter uničil pridelke.

Profimedia

Ameriška vesoljska agencija Nasa je pozneje ocenila, da je bil izbruh, glede na sproščeno energijo, stokrat močnejši od atomske bombe, ki so jo Združene države Amerike avgusta 1945 odvrgle na japonsko mesto Hirošima.

Profimedia

Še v tem stoletju

Analiza ledu na Grenlandiji in Antarktiki danskega Inštituta Niels Bohr je pokazala, da lahko še v tem stoletju pride do izbruha sedme stopnje po VEI, indeksu vulkanske eksplozivnosti (lestvica od nič do osem za merjenje moči izbruhov). Verjetnost, da se zgodi kaj takega, je ena proti šest.

Profimedia

Znižal globalne temperature

Po omenjenem indeksu oblak izbruha 7. stopnje sega več kot 25 kilometrov visoko, njegov eruptivni volumen pa znaša 100 kubičnih kilometrov. Kar se tiče pogostosti, naj bi se dogajali na 500 do 1000 let; en takšnih se je zgodil leta 1815 – gre tudi za najbolj nedavnega –, ko je na indonezijskem otoku Sumbawa izbruhnil ognjenik Tambora. Gre za najsilovitejši izbruh, odkar jih človeštvo beleži.

Profimedia

Pepel, ki se je razširil po svetu, je za pol stopinje Celzija znižal globalne temperature; to obdobje občutnih podnebnih sprememb je botrovalo ekstremnim vremenskim pojavom in izpadu pridelkov širom oble.

Profimedia

Zaradi ohladitve je posredno in neposredno umrlo 90.000 ljudi.

Profimedia

Profimedia

Skratka, izbruh 7. stopnje bi bil 10- do 100-krat silovitejši od tistega na Tongi.

Profimedia

Povsem nepripravljeni

Profimedia

Michael Cassidy, izredni profesor za vulkanologijo na Univerzi v Birminghamu opozarja, da svet na tak dogodek niti približno ni pripravljen: ni usklajenih ukrepov, prav tako ni naložb za ublažitev globalnih posledic izbruhov velikih razsežnosti. Ob tem je dejal, da Nasa in druge agencije za "planetarno zaščito" prejemajo na stotine milijard ameriških dolarjev, ni pa globalnega programa, ki bi bil posvečen tovrstnim izbruhom, ki so, tako Cassidy, stokrat bolj verjetni kot pa je trk asteroida ali kometa v Zemljo.

Ocenil je tudi, da bi izbruh, kakršen se je zgodil leta 1815, danes zaradi gostejše poseljenosti terjal veliko večje število življenj, obstala pa bi tudi svetovna trgovina.

Za konec pa si je dovolil še opozorilo: od leta 1950 je bilo s seizmometri izmerjenih le 27 odstotkov izbruhov; in niti približno ne poznamo lokacij vseh ognjenikov na planetu.