rast cen hrane

EU na pomoč kmetom, kaj si lahko obeta Slovenija?

A.R./STA
24. 5. 2022, 21.59
Posodobljeno: 24. 5. 2022, 22.06
Deli članek:

Na ravni EU so danes kmetijski ministri članic razpravljali o strategijah za spopad z naraščanjem cen hrane, ki je po nekaterih ocenah že doseglo 9 odstotkov. Predmet razprave pa niso bile neposredno cene in poskusi njihovega omejevanja, ampak se nameravajo z naraščanjem cen spopasti preko pomoči kmetijskim gospodarstvom.

Nataša Juhnov
Slovenski kmetje si iz evropskih finančnih rezerv lahko obetajo 1.7 milijonov evrov

Komisija je že sprožila 500 milijonov evrov finančnih rezerv za pomoč kmetom, ki so v krizi najbolj prizadeti. Sloveniji je pripadlo 1,7 milijona evrov, k čemur lahko doda še 200 odstotkov lastnih sredstev, tako da bo slovenskemu kmetijstvu na voljo okoli 5,1 milijona evrov, je pojasnil minister Jože Podgoršek, ki se je danes udeležil svojega zadnjega zasedanja kmetijskih ministrov v Bruslju.

Podgoršek je napovedal, da bo ministrstvo še v času njegovega mandata pripravilo sestanek z deležniki, na katerem bodo pripravili neko izhodišče za to, kateri sektorji bi lahko prejeli sredstva. To bo minister v predaji poslov posredoval svoji naslednici, ki bo morala sprejeti odločitev še pred koncem septembra. Najverjetnejši novi ministrici za kmetijstvo Ireni Šinko bo prepustil tudi odločitev glede prerazporeditve neporabljenih sredstev iz sklada za razvoj podeželja.

Komisija je namreč predstavila predlog izrednega ukrepa, v skladu s katerim bodo lahko države do pet odstotkov sredstev iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja za obdobje 2021-2022 namenile za enkratno izplačilo kmetom ter malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s predelavo, prodajo ali razvojem kmetijskih proizvodov. Posamezna kmetija bo lahko prejela do 15.000 evrov, podjetje pa do 100.000 evrov.

Evropska komisija je sicer na zasedanju predstavila razmere na kmetijskih trgih v luči ruske invazije v Ukrajini. Ugotavlja, da je v tem trenutku v Ukrajini največja težava zagotoviti koridorje oziroma transportne poti za izvoz žit v preostale dele sveta. Na zalogi ima približno 40 milijonov ton pšenice, do poletja oziroma do žetve pa bi je morali izvoziti vsaj 20 milijonov ton. Podgoršek je na zasedanju podprl predlog komisije za vzpostavitev t. i. solidarnostnih pasov, prek katerih bi omogočili izvoz ukrajinskega žita tudi po drugih poteh, saj so običajne transportne poti, ki potekajo po morju, zaradi vojne prekinjene.

Glede same letine v Ukrajini je pričakovati, da bo po žetvi od 20 do 40 odstotkov manj žita, kar lahko po ministrovih besedah pomembno vpliva tudi na prehransko varnost. »A je v Evropi zaenkrat napoved letošnje sezone dokaj ugodna, tako da bi lahko en del nadomestili s samo pridelavo v Evropi in nekaterimi ukrepi za povečanje površine za pridelavo žit,« je pojasnil.