Baltske države ne uvažajo več ruskega zemeljskega plina, je v soboto sporočil upravljavec latvijskih plinskih zalog Conexus Baltic Grid. "Od 1. aprila ruski zemeljski plin ne teče več v Latvijo, Estonijo in Litvo," je dejal glavni izvršni direktor upravljavca Uldis Bariss.

"Če je obstajalo kaj dvoma glede vprašanja, ali lahko zaupamo v ruske dobave, trenutni dogodki jasno kažejo, da tega zaupanja ni več," je dejal Bariss.

Tudi Litva je sporočila, da ne uvaža več zemeljskega plina iz Rusije. Po besedah ministra za energijo Dainiusa Kreivysa ji to omogočajo "večletna koherentna energetska politika in pravočasne infrastrukturne odločitve".

Litva bo svoje plinske potrebe sedaj pokrivala z utekočinjenim naftnim plinom prek terminala v pristaniškem mestu Klaipeda. Odločitev o postavitvi plavajočega terminala so sprejeli leta 2015, vsak mesec pa bodo tja prispele tri večje plinske pošiljke.

Litovski predsednik Gitanas Nauseda je pozval preostanek EU, da sledi baltskemu zgledu. "Od tega meseca naprej - nič več ruskega plina v Litvi," je zapisal na Twitterju. "Leta nazaj je moja država sprejela odločitev, ki nam danes omogoča prekinitev energetskih vezi z agresorjem brez težav. Če zmoremo mi, lahko to stori tudi preostanek Evrope," je navedel.

Kremelj je ta teden zagrozil, da bo zaprl plinovode, če Zahod ne bo začel plačevati plina v rubljih. Zahodne sankcije proti Rusiji, ki so sledile napadu na Ukrajino, so namreč prizadele rusko gospodarstvo in povzročile padec vrednosti rublja, siljenje k plačilu v rubljih pa bi pomagalo okrepiti rusko valuto. Vendar je Zahod to zahtevo Moskve zavrnil.

Kljub temu ruski energenti še naprej tečejo v Evropo, saj jasne alternative za veliko držav ni. Ruski energetski velikan Gazprom je sporočil, da bo danes skozi plinovodni sistem poslal 108,4 milijona kubičnih metrov plina, kar pokriva naročene količine.