Burno

Ideja, da bi morali necepljeni stroške zdravljenja kriti iz lastnega žepa, naletela na oster odziv

S.R.
28. 1. 2022, 10.18
Posodobljeno: 28. 1. 2022, 10.25
Deli članek:

Odziv na zamisel prvega moža pariških bolnišnic je bil hiter in oster, podporo predlogu pa je slišati le iz vrst francoskih republikancev.

Profimedia
Fotografija je simbolična.

S to za mnoge sporno zamislijo je v Sloveniji že na začetku decembra postregla vodja posvetovalne skupine za cepljenje in predsednica Zdravniške zbornice Bojana Beović. Takrat je dejala, da bi bila »participacija za hospitalizacijo necepljenega, ki potrebuje zdravljenje v bolnišnici, pravična rešitev,« saj so nekateri k epidemiji pristopili »odgovorno in se cepili, drugi pa ne.« Zamisel pri nas takrat ni pognala korenin, saj so številni pravniki ocenili, da za kaj takega ni zakonske podlage, z ministrstva za zdravje pa so sporočili, da bi to povzročilo nesorazmerne posledice v dostopnosti do zdravstva. Izpostavili so še, da se ob tem vprašanju poraja tudi moralno-etična dilema. Beovićeva je nato sicer večkrat zatrdila, da je šlo pri omembi možnosti plačevanja bolnikov zgolj za eno od idej, ki jih tudi po elektronski pošti prejema zdravniška zbornica.

Približno 3000 evrov po glavi

Podobno razpravo je zdaj v Franciji odprl Martin Hirsch, generalni direktor združenja pariških bolnišnic (Assistance Publique–Hôpitaux de Paris - AP-HP), največjega konzorcija bolnišnic v Evropi. Glede vprašanja, ali bi moral javni sistem zdravstvenega zavarovanja še naprej kriti stroške zdravljenja covidnih bolnikov, ki se niso želeli cepiti proti covidu-19, je izrazil pomisleke. Francoski sistem zdravstvenega varstva prebivalcem, ki zaradi covida-19 pristanejo na intenzivni negi, zdravljenje, ki stane približno 3000 evrov na dan, običajno pa traja do deset dni, krije v celoti, poroča tiskovna agencija Reuters.

Hirsch se je v sredo na francoski javni televiziji vprašal, ali je smiselno, da lahko ljudje »v času, ko so na voljo brezplačna in učinkovita zdravila, ta zdravila zavrnejo brez posledic, medtem ko mi le s težavo skrbimo za ostale bolnike.« Po lastnih besedah je vprašanje izpostavil, ker so stroški zdravstva poleteli v nebo, neodgovorno ravnanje posameznikov pa ne bi smelo ogroziti dostopnosti zdravstva za vse preostale. Odziv na njegove besede je bil hiter in oster. Predlog, da bi morali necepljeni stroške zdravljenja poravnati sami, je nemudoma zavrnilo več zdravstvenih strokovnjakov. Politiki skrajne desnice so šli še dlje, saj so zahtevali, da Hirscha vržejo iz službe. Nestrinjanje je izrazila tudi pariška županja Anne Hidalgo, sicer predsedniška kandidatka francoskih socialistov. Francoski minister za zdravje Olivier Veran dogodkov ni komentiral, je pa poslanka stranke Emmanuela Macrona LREM Olga Givernet včeraj dejala, da tega »vprašanja, ki ga je postavila medicinska skupnost, ne bi smeli ignorirati.«

Glede na ta mesec izvedeno anketo bi se ukrep, v skladu s katerim bi necepljeni stroške zdravljenja na intenzivni negi delno ali v celoti krili iz lastnega žepa, zdel upravičen 51 odstotkom prebivalstva. V razpravo se je vpletel tudi poslanec konservativnih republikancev Sebastien Huyghe, ki je dejal, da ne gre za to, da bi želeli necepljenim preprečiti zdravljenje na intenzivni negi, temveč da bi jim naložili, da morajo k stroškom svojega zdravljenja »minimalno prispevati.«