Obstajata vsaj dva zorna kota. Zahodni in ruski.

V ZDA in Veliki Britaniji svarijo pred rusko invazijo v Ukrajino. V bližini rusko-ukrajinske meje naj bi bilo pripravljenih približno 100.000 ruskih vojakov. Ameriški predsednik Joe Biden govori o grožnji največje invazije od druge svetovne vojne, pri čemer mora pozabiti na ameriške invazije od Vietnama, Iraka in Sirije. Omenil je, da je 8500 ameriški vojakov pripravljeno na posredovanje, včeraj pa zagrozil tudi s sankcijami, ki bi osebno prizadele ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Rusi, ki Ukrajino dojemajo kot lastno dvorišče, legitimno interesno sfero, imajo asa v rokavu z zemeljskim plinom, ki ga dobavljajo evropskim državam. Komu bi bolj škodilo zaprtje pipice, ostaja vprašanje, na začetku zagotovo evropskim državam, kljub temu, da Biden obljublja pomoč pri dostavi plina iz Severne Afrike, Bližnjega vzhoda, Azije in iz ZDA. »Če bo Putin uporabil energijo kot orožje, bo to le pospešilo diverzifikacijo evropskih energetskih zalog in Rusija bo s tem imela manj dohodka,« je po pisanju Slovenske tiskovne agencije dejal eden od predstavnikov Bidnove vlade.

Na drugi strani, v Kremlju, je pogled na krizo povsem drugačen. Moskva vidi grožnjo v prisotnosti vojaških sil zveze Nato v Ukrajini in tudi drugih državah vzhodne Evrope. Že dlje časa opozarjajo, da Nato oži obroč okrog Rusije, zato zahtevajo dogovor, da se Nato ne bo širil na vzhod. Domača propaganda prikazuje, kako zahodne sile stegujejo svoje lovke po nadzoru in vplivu v Ukrajini in Belorusiji, posledično pa bi omrežili tudi Rusijo. Javno mnenje bi tako najverjetneje sprejelo, če ne celo odobrilo, ruski »obrambni poseg« v Ukrajini.

Še vedno pa je dovolj časa, da prevlada modrost, ali vsaj ekonomska računica, ki kaže, da bi bil vojaški spopad v Ukrajini za vse vpletene predrag, kot je povedal tudi strokovnjak za varnost in obramboslovec Vladimir Prebilič.