Gre za prepoved splavov po tem, ko se pri plodu zazna utrip srca, kar je običajno okoli šest tednov po zanositvi. Zakon sicer ne uvaja kazenskih sankcij, ampak omogoča zasebne civilne tožbe proti osebam, ki ženskam pomagajo pri umetni prekinitvi nosečnosti. Žrtve incesta ali posilstva pri tem niso izjema.

Zvezni sodnik iz San Antonia Robert Pitman je v sredo zvečer sporni zakon, ki je začel veljati pred približno mesecem dni, začasno blokiral do končne sodne odločitve o njem. Kot je ob tem ocenil, se namreč osebe, ki želijo opraviti splav, "soočajo z nepopravljivo škodo, ko do tega nimajo dostopa".

Pravosodno ministrstvo Teksasa je nemudoma po Pitmanovi sodbi vložilo pritožbo na zvezno prizivno sodišče v New Orleansu in to je začasno blokado zakona zdaj odpravilo.

Ne glede na odločitev prizivnega sodišča je sicer pričakovati, da bo poražena stran šla naprej vse do vrhovnega sodišča ZDA, ki pa je s petimi proti štirim glasovom že zavrnilo zahtevo po blokadi teksaškega zakona pred njegovo uveljavitvijo.

Zaradi določbe v zakonu, ki dovoljuje retroaktivne tožbe klinik in zdravniškega osebja ob morebitni začasni ustavitvi izvajanja zakona, klinike ostajajo previdne. Z izjemo nekaterih tako večinoma tudi po sredini odločitvi Pitmana niso nadaljevale z opravljanjem splavov.

Podobno restriktivne zakone, ki močno omejujejo pravico žensk do umetne prekinitve nosečnosti, je že pred Teksasom sprejelo več ameriških zveznih držav, kjer so na oblasti konservativni republikanci. Zvezna administracija predsednika Joeja Bidna jim nasprotuje in jih skuša izpodbijati tudi po sodni poti.