»Mutti« se poslavlja

Prelomen dan v Nemčiji: Kdo bo stopil v velike čevlje kanclerke Angele Merkel?

S.R./STA
26. 9. 2021, 07.50
Posodobljeno: 26. 9. 2021, 09.18
Deli članek:

Nemška »Mutti« (matere), kot so Angelo Merkel napol v šali, napol zares označevali številni Nemci, se poslavlja. Nemčijo, Evropsko unijo, Slovenijo in ves svet čaka nova doba.

Reuters
Volišča so se odprla ob 8. uri.

Volišča bodo odprta od 8. do 18. ure, takoj zatem bodo objavljeni izidi vzporednih volitev.

Merklova, ki je največji pečat svojega vladanja pustila s tem, da je ohranila Evropsko unijo in bila ključni dejavnik stabilnosti v turbulentnih časih finančne, migrantske in koronakrize, se poslavlja po kar štirih mandatih na čelu nemške vlade, za njeno nasledstvo pa se prvič doslej merijo trije kandidati. Še nedolgo nazaj je kazalo, da ima daleč največ možnosti za zmago na današnjih 20. volitvah zveznega parlamenta socialdemokrat Olaf Scholz, a se obeta izredno napeta tekma,

Poleg konservativne unije CDU in CSU ter socialdemokratov (SPD) so svojega kanclerskega kandidata tokrat imenovali Zeleni. CDU in CSU sta v boj poslali Armina Lascheta, SPD sedanjega finančnega ministra Scholza, Zeleni pa Annaleno Baerbock.

Reuters
Angela Merkel je politiko vedno dojemala kot iskanje kompromisov. Njenih 16 let bo kljub vsem krizam v zgodovinskem spominu Nemcev bržkone zapisano kot obdobje stabilnosti in napredka.

Z okoli 25 odstotki podpore najbolje kaže SPD, medtem ko se uniji CDU/CSU obeta drugo mesto. A slednja je zaostanek v zadnjem tednu zmanjšala na v povprečju tri odstotne točke, po eni od anket celo na eno samo odstotno točko, kar je premalo za zanesljive volilne napovedi. Zeleni naj bi z okoli 16 odstotki pristali na tretjem mestu, kar bi bil zanje najboljši rezultat doslej. Z okoli 11 odstotki bodo v bundestag zagotovo prišli še liberalci (FDP) in skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD), medtem ko Levica s šestimi odstotki še ni povsem na varni strani.

Hkrati z zveznimi parlamentarnimi volitvami bodo potekale tudi volitve v zveznih deželah Berlin in Mecklenburg-Pomorjansko; v obeh se obeta zmaga SPD. V Berlinu bo poleg tega potekal referendum o predlogu razlastitve velikih podjetij, ki imajo v lasti kar šestino vseh najemniških stanovanj in naj bi bila kriva za vse višje najemnine.