Novozelandska staroselska stranka Te Pāti Māori je novozelandski parlament pozvala k uradni spremembi imena države, ter staroselskih mest in naselij v izvorna imena. Predlagajo, da se ime države spremeni v Aotearoa (Dežela dolgega belega oblaka), kakor svoje domovanje že stoletja imenujejo staroselski Maori. Preimenovanje naj se zgodi do leta 2026, so že zapisali v pozivu parlamentu.

Rawiri Waititi
Reuters
Novozelandski poslanec Rawiri Waititi s tradicionalno maorsko ogrlico Pounamu.

“Skrajni čas je, da se Te Reo Maori vrne na svoje mesto kot prvi in uradni jezik te države. Smo polinezijska država, smo Aotearoa,” je ob vložitvi poziva dejal eden izmed predsednikov staroselske stranke Rawiri Waititi. “Tangata Whenua [avtohtono prebivalstvo] smo siti tega, da so naša starodavna imena pohabljena, popreproščena in prezrta. Smo v 21. stoletju in to se mora spremeniti,” je v izjavi za medije dejal Waititi.

Maori so največja etnična manjšina na Novi Zelandiji in trenutno predstavljajo slabih 17 odstotkov vseh prebivalcev otočja, njihov jezik Te Reo Maori pa je ob angleščini postal uradni jezik te polinezijske države leta 1987.

maori, haka
Profimedia
Maori med izvedbo tradicionalnega plesa Haka.

Preimenovanju države ostro nasprotujejo v nacionalistični stranki Najprej Nova Zelandija, kjer so predlog označili za “radikalno levičarsko sranje”.

Levičarska vlada pod vodstvom priljubljene premierke Jacinde Ardern uradno preimenovanja ne podpira, je pa premierka dejala, da jo veseli pojav, kjer mnogi imeni Nova Zelandija in Aotearoa uporabljajo izmenjujoče. Obe imeni sta zapisani na novozelandskem potnem listu, Maorsko ime pa uporablja tudi mnogo tamkajšnjih podjetij.

Ime Nova Zelandija sicer izhaja iz kolonistične preteklosti. Določili so ga britanski kolnisti v 19. stoletju, na podlagi imena, ki so ga 200 let prej izbrali nizozemski kartografi, ki so prvi kartirali to otočje. Poimenovali so ga po Zelandiji (izvorno: Zeeland) najbolj zahodni provinci Nizozemske.