Strokovnjaki so danes na spletnem javnem posvetu, ki ga je pripravila Zdravniška zbornica Slovenije, govorili o cepljenju proti covidu-19 v povezavi z otroki, nosečnicami in doječimi materami. Cepljenje so nosečnicam priporočili. V Sloveniji pa je s prvim odmerkom trenutno cepljenih 3000 otrok do 17. leta starosti, z drugim pa 600.

"Gre za množično cepljenje. Tako obsežno cepljenje smo v Sloveniji imeli nazadnje med epidemijo črnih koz pred 40 leti," je povedala vodja svetovalne skupine za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović. Dodala je, da se stroka zaveda, da je dolžna javnosti posredovati vse znane informacije o cepivih. "Nosečnice pa so bolj ogrožene za hud potek covida-19, a podatkov o učinkovitosti in vplivih cepljenja nanje še ni veliko," je še poudarila.

Specialist ginekologije in porodništva Miha Lučovnik je opozoril, da lahko okužba pri nosečnicah poteka huje. "Imajo dva do štirikrat večjo možnost za hud potek bolezni od splošne populacije. Možnost, da umrejo, je štirikrat večja od splošne populacije. V času nosečnosti namreč pride do sprememb dihal, srčno-žilnega in imunskega sistema. Respiratorne okužbe ravno zaradi teh sprememb potekajo težje," je pojasnil.

Lučovnik je dodal, da so v ljubljanski porodnišnici med oktobrom 2020 in februarjem 2021 zabeležili okoli 193 okuženih od 1317 porodnic, kar je 15 odstotkov. 10 odstotkov nosečnic je bilo brez simptomov, dva odstotka je bilo kritično bolnih, 89 odstotkov pa je imelo blage oz. zmerne simptome.

Navezal se je tudi na raziskavo iz ZDA, po podatkih katere je tveganje za zaplete pri cepljenih nosečnicah enako kot pri splošni populaciji, torej necepljenih nosečnicah. Po njegovih besedah so mRNK cepiva v času nosečnosti varna in učinkovita, zato so varna tudi za plodove in novorojenčke. Cepljenje je nosečnicam svetoval ne glede na to, v katerem trimesečju so.

Pediatrinja Nataša Toplak pa se je navezala na vpliv covida-19 na otroško populacijo. Predstavila je ugotovitev, da covid-19 otrok s pomanjkljivim imunskim sistemom ne ogroža bolj kot zdravih otrok. Opozorila pa je, da to ne pomeni, da ne more priti to življenjske ogroženosti otrok z nekimi specifičnimi motnjami. "Prišlo je predvsem do motenj v koncentraciji, podaljšane utrujenosti, nekateri otroci pa imajo še vedno motnje vonja in okusa," je pojasnila. Kot najbolj zaskrbljujoče je izpostavila dolgoročne psihološke posledice za otroke, ki se po njenih besedah že močno kažejo.