Združene države bo danes na vrhu Nata v Bruslju prvič zastopal Joe Biden. Pričakuje se niz odločitev za okrepitev zavezništva pri spoprijemanju z izzivi, kot so Kitajska, Rusija in podnebne spremembe. Z več strani je te dni slišati izraze olajšanja ob "vrnitvi Amerike". Donald Trump, ki je Nato označil za zastarelega, je namreč grozil z odhodom ZDA in postavljal pod vprašaj temeljni 5. člen o skupni obrambi, ki predvideva, da vse članice pomagajo zaveznici, ki bi bila napadena.

Biden je kot temeljni temi turneje utrjevanja vezi z mednarodnimi partnericami izpostavil Kitajsko in podnebne spremembe, tako je tudi danes pričakovati pomembna sporočila v povezavi s tem. Poleg tega je, čeprav z drugačnim tonom, še vedno pričakovati poziv ZDA h krepitvi obrambnih izdatkov.

Številni izzivi

Ključna tema vrha bo po pričakovanjih reforma zavezništva do leta 2030, ki vključuje več predlogov za prilagoditev Nata izzivom, kot so destabilizacijske dejavnosti Rusije, grožnja terorizma, sofisticirani kibernetski napadi, vzpon Kitajske in varnostne posledice podnebnih sprememb.

Za uresničitev začrtanih ambicij je bistvena krepitev skupnega financiranja, ki je eno najbolj občutljivih vprašanj v teh načrtih. Pričakuje se splošno prepoznanje pomena skupnega financiranja za uresničitev vseh zavezniških ambicij in poziv k pripravi temeljite analize potreb, a brez številk.

Zavezniškega vrha se bo udeležil tudi slovenski premier Janez Janša, ki ga bo spremljal obrambni minister Matej Tonin. Janša bo imel ob robu vrha dvostranska srečanja z voditelji Islandije, Norveške in Severne Makedonije.