Strupeni koktajl

Vrsta slabih odločitev: katastrofo covida-19 bi lahko preprečili

L.K./STA
12. 5. 2021, 13.32
Posodobljeno: 12. 5. 2021, 13.35
Deli članek:

Zgodnji odzivi na izbruh novega koronavirusa v kitajskem Wuhanu decembra 2019 niso bili dovolj hitri in odločni.

Profimedia
Začelo se je v Wuhanu.

Katastrofalne razsežnosti pandemije covida-19 je bilo mogoče preprečiti, a se svet zaradi "strupenega koktajla" neodločnosti in slabega usklajevanja predolgo ni zmenil za opozorilne znake, je po opravljeni preiskavi danes sporočila neodvisna skupina za pripravljenost in odziv na pandemijo (IPPPR).

Vrsta slabih odločitev, zamud in omahovanja ter tudi zanikanja je vodila v "katastrofalno krizo človeštva", v smrt najmanj 3,3 milijona ljudi po vsem svetu in opustošenje svetovnega gospodarstva, težko pričakovane zaključke končnega poročila skupine neodvisnih strokovnjakov navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Institucijam ni uspelo obvarovati ljudi, politični voditelji, ki so zanikali znanstvene ugotovitve, pa so spodkopali zaupanje javnosti v zdravstvene ukrepe, navajajo.

Zgodnji odzivi na izbruh novega koronavirusa v kitajskem Wuhanu decembra 2019 niso bili dovolj hitri in odločni, sledil je februar 2020, ki ga je IPPPR označil kot dragocen "izgubljeni mesec", ko bi se morale države odzvati na alarme, a so dejansko grožnjo pandemije v veliki meri spregledale.

Za poročilo so skupino maja lani zaprosile države članice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Sopredsedovali sta ji nekdanja premierka Nove Zelandije Helen Clark in nekdanja liberijska predsednica Ellen Johnson Sirleaf, sicer Nobelova nagrajenka za mir iz leta 2011.

Sirleafova je sedanjo situacijo, v katero nas je pripeljala pandemija, označila kot posledico "neštetih napak, pomanjkljivosti in zamud v pripravljenosti in odzivanju".

Skupina je okrcala tudi samo WHO, saj da bi lahko izredne zdravstvene razmere mednarodnega obsega razglasila že 22. januarja lani, a je namesto tega čakala še osem dni. Glede na začetno relativno nedejavnost držav - vseh, ne le Kitajske - "bi morda še vedno končali tu, kjer smo", je sicer priznala Clarkova.

Za sedanji spopad s pandemijo IPPPR v poročilu z naslovom "Covid-19: Naj bo to zadnja pandemija" najbogatejše države poziva k donaciji vsaj milijarde odmerkov cepiv proti covidu-19 najrevnejšim delom sveta do 1. septembra ter več kot dveh milijard do sredine leta 2022. Če ne bo akcije v naslednjih treh mesecih, mora slediti umik patentne zaščite pri cepivih proti covidu-19.

Najbogatejše države IPPPR poziva tudi k financiranju novih organizacij, namenjenih pripravam na naslednjo pandemijo. Med drugim predlaga vzpostavitev sveta za globalne zdravstvene grožnje na ravni svetovnih voditeljev ter konvencijo o pandemiji.

Države skupine G20 bi morale oblikovati mednarodni finančni instrument za prihodnje pandemije, ki bi lahko letno namenil od pet do deset milijard dolarjev za boljšo pripravljenost ter bi imel na voljo 50 do 100 milijard dolarjev za primer krize. Kot se je izrazila Clarkova, "bo investiranje milijard v pripravljenost danes rešilo bilijone v prihodnosti, kar je sedanja pandemija tako jasno ponazorila".

Skupina med drugim še predlaga reformo WHO, ki bi povečala njeno avtonomijo in pospešila njen sistem opozarjanja.